Page 74 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
4 Oblike financiranja znanosti
ležem mest za mlade raziskovalce, podeljenih izključno na podlagi odlič-
nosti kandidatov.
Še najmanj vneme pa je za odpravljanje morda največje ovire za učin-
kovitost programa mladih raziskovalcev. Namreč tako rekoč nikakršne
skrbi za njihov prehod iz programa. Državi, ki navsezadnje za usposab-
ljanje mladega raziskovalca povprečno porabi 30.000 evrov na leto, ne
bi smelo biti vseeno, če se bo ta po doktoratu (prisilno) zaposlil kot ura-
dnik ali v tujini.
Raziskovalna oprema in druga področja financiranja
Ob institucionalnem financiranju in financiranju raziskovalnih projek-
tov se pri znanstveno-raziskovanli dejavnosti pogosto pojavijo še potre-
be po financiranju nekaterih drugih elementov, pomembnih pri razisko-
valnem delu, kot so usposabljanje novih doktorjev, raziskovalna opre-
ma, strokovna literatura in podatkovne baze. Zakaj ne bi tega prepu-
stili akademskim ustanovam in jim za to preprosto namenili dodatnih
sredstev? Zato, ker imajo slovenske akademske ustanove precej različne
standarde. Smiselno je torej, da vsem omogočimo izvajanje teh elemen-
tov oziroma dostop do njih, saj so prav tako pomembni za doseganje
dobrih rezultatov. Takšno izhodišče prinaša dobre rezultate, kot smo
lahko videli na primeru programa Mladi raziskovalci, ki smo ga analizi-
rali v prejšnjem poglavju.
Financiranje mladih raziskovalcev se je razvijalo na podoben način
kot financiranje večje raziskovalne opreme. V sredini osemdesetih let
prejšnjega stoletja so se v proračunu hkrati z novimi sredstvi za pro-
gram mladih raziskovalcev zagotovila tudi sredstva za večjo raziskoval-
no opremo. Sodobna in kvalitetna raziskovalna oprema je za večino raz-
iskovalnih področij bistvenega pomena, saj jim taka oprema, zaradi ka-
tere imajo ne nazadnje enako izhodišče kot njihovi kolegi v tujini, po-
maga, da lažje in hitreje pridejo do pomembnih rezultatov. Vpogled v
podatke o vrsti slovenske raziskovalne opreme, načinu dostopanja do
nje in njeni izkoriščenosti omogoča sistem sicris. Slika 4.5 na nasled-
nji strani kaže višino sredstev, namenjenih za raziskovalno opremo, ki
je res precej nižja od sredstev za raziskovalne projekte, pa vendar so
ta sredstva bistvenega pomena, saj brez opreme projektov ne bi mo-
gli izpeljati. Graf prikazuje občutno znižanje sredstev za raziskovalno
opremo v zadnjem obdobju, iz česar tudi sledi, da je obstoječa oprema
iztrošena.
72
ležem mest za mlade raziskovalce, podeljenih izključno na podlagi odlič-
nosti kandidatov.
Še najmanj vneme pa je za odpravljanje morda največje ovire za učin-
kovitost programa mladih raziskovalcev. Namreč tako rekoč nikakršne
skrbi za njihov prehod iz programa. Državi, ki navsezadnje za usposab-
ljanje mladega raziskovalca povprečno porabi 30.000 evrov na leto, ne
bi smelo biti vseeno, če se bo ta po doktoratu (prisilno) zaposlil kot ura-
dnik ali v tujini.
Raziskovalna oprema in druga področja financiranja
Ob institucionalnem financiranju in financiranju raziskovalnih projek-
tov se pri znanstveno-raziskovanli dejavnosti pogosto pojavijo še potre-
be po financiranju nekaterih drugih elementov, pomembnih pri razisko-
valnem delu, kot so usposabljanje novih doktorjev, raziskovalna opre-
ma, strokovna literatura in podatkovne baze. Zakaj ne bi tega prepu-
stili akademskim ustanovam in jim za to preprosto namenili dodatnih
sredstev? Zato, ker imajo slovenske akademske ustanove precej različne
standarde. Smiselno je torej, da vsem omogočimo izvajanje teh elemen-
tov oziroma dostop do njih, saj so prav tako pomembni za doseganje
dobrih rezultatov. Takšno izhodišče prinaša dobre rezultate, kot smo
lahko videli na primeru programa Mladi raziskovalci, ki smo ga analizi-
rali v prejšnjem poglavju.
Financiranje mladih raziskovalcev se je razvijalo na podoben način
kot financiranje večje raziskovalne opreme. V sredini osemdesetih let
prejšnjega stoletja so se v proračunu hkrati z novimi sredstvi za pro-
gram mladih raziskovalcev zagotovila tudi sredstva za večjo raziskoval-
no opremo. Sodobna in kvalitetna raziskovalna oprema je za večino raz-
iskovalnih področij bistvenega pomena, saj jim taka oprema, zaradi ka-
tere imajo ne nazadnje enako izhodišče kot njihovi kolegi v tujini, po-
maga, da lažje in hitreje pridejo do pomembnih rezultatov. Vpogled v
podatke o vrsti slovenske raziskovalne opreme, načinu dostopanja do
nje in njeni izkoriščenosti omogoča sistem sicris. Slika 4.5 na nasled-
nji strani kaže višino sredstev, namenjenih za raziskovalno opremo, ki
je res precej nižja od sredstev za raziskovalne projekte, pa vendar so
ta sredstva bistvenega pomena, saj brez opreme projektov ne bi mo-
gli izpeljati. Graf prikazuje občutno znižanje sredstev za raziskovalno
opremo v zadnjem obdobju, iz česar tudi sledi, da je obstoječa oprema
iztrošena.
72
