Page 76 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 76
4 Oblike financiranja znanosti
ter večjimi inštituti dosegla odlično pokritost – našim raziskovalcem so
dostopne domala vse kvalitetne znanstvene revije.
Ministrstvo za znanost je pri vsem tem odigralo pomembno vlogo.
Finančno je podprlo prvega ponudnika interneta v Sloveniji, slovensko
akademsko raziskovalno omrežje a rn e s, in leta 1998 sredstva zanj še
povečalo, kar se je izkazalo za dobro strateško odločitev. Poleg tega je
ministrstvo, tako kot tudi a rrs, že na začetku podprlo i zu m, ki s sis-
temoma cobiss in sicris skrbi za informacijsko podporo slovenske
znanosti, kar je podrobneje predstavljeno v poglavju o transparentno-
sti.
Gospodarsko raziskovalno partnerstvo se splača
Center odličnosti kot rizični kapital?
Gospodarstveniki od raziskovalcev največkrat pričakujejo samo pomoč
pri reševanju obstoječih problemov, pobud za razvoj novih izdelkov pa
je zanemarljivo malo – govorijo o podobnih stvareh, a v različnih
jezikih
Delo, 7. maj 2010
Ljubljana — Konec prejšnjega leta je Slovenija dobila osem novih cen-
trov odličnosti (co). Ti delujejo kot konzorciji podjetij in raziskoval-
nih institucij. Med njimi je Center odličnosti nizkoogljične tehnologije
(co no t), ki je včeraj v prostorih Kemijskega inštituta (ki) organizi-
ral okroglo mizo, kjer so ugotavljali, kako (ne)učinkovito sodelujeta na-
še gospodarstvo in raziskovalno področje. Razprava je na to dala vsaj
približen odgovor, ki ga je že v uvodu nakazal direktor co no t, prof.
dr. Miran Gaberšček.
Gaberšček je povedal, da naše gospodarstvo od raziskovalcev največ-
krat pričakuje samo pomoč pri reševanju obstoječih problemov. Pobud
za razvoj novih izdelkov pa je zanemarljivo malo. Direktor co no t je
omenil primer laboratorija ki, ki je pred kratkim prodal patent, vendar
kupcu iz Nemčije. Po drugi strani pa je v njihovem centru odličnosti že
več projektov, ki jih vodijo podjetja, in v enem od njih tudi razvijajo nov
izdelek. Poleg teh obetavnih začetkov Gabrščkov »zmeren optimizem«
spodbujajo tuji zgledi mrežnih povezav razvojnih partnerjev, ki so se
obdržale tudi po koncu proračunskega financiranja.
V razpravi je prof. dr. Jadran Maček z ljubljanske fakultete za kemi-
jo in kemijsko tehnologijo dejal, da bodo centri odličnosti pri nas očitno
prevzeli vlogo rizičnega kapitala, o katerem »vsi govorijo, a ga nikjer
74
ter večjimi inštituti dosegla odlično pokritost – našim raziskovalcem so
dostopne domala vse kvalitetne znanstvene revije.
Ministrstvo za znanost je pri vsem tem odigralo pomembno vlogo.
Finančno je podprlo prvega ponudnika interneta v Sloveniji, slovensko
akademsko raziskovalno omrežje a rn e s, in leta 1998 sredstva zanj še
povečalo, kar se je izkazalo za dobro strateško odločitev. Poleg tega je
ministrstvo, tako kot tudi a rrs, že na začetku podprlo i zu m, ki s sis-
temoma cobiss in sicris skrbi za informacijsko podporo slovenske
znanosti, kar je podrobneje predstavljeno v poglavju o transparentno-
sti.
Gospodarsko raziskovalno partnerstvo se splača
Center odličnosti kot rizični kapital?
Gospodarstveniki od raziskovalcev največkrat pričakujejo samo pomoč
pri reševanju obstoječih problemov, pobud za razvoj novih izdelkov pa
je zanemarljivo malo – govorijo o podobnih stvareh, a v različnih
jezikih
Delo, 7. maj 2010
Ljubljana — Konec prejšnjega leta je Slovenija dobila osem novih cen-
trov odličnosti (co). Ti delujejo kot konzorciji podjetij in raziskoval-
nih institucij. Med njimi je Center odličnosti nizkoogljične tehnologije
(co no t), ki je včeraj v prostorih Kemijskega inštituta (ki) organizi-
ral okroglo mizo, kjer so ugotavljali, kako (ne)učinkovito sodelujeta na-
še gospodarstvo in raziskovalno področje. Razprava je na to dala vsaj
približen odgovor, ki ga je že v uvodu nakazal direktor co no t, prof.
dr. Miran Gaberšček.
Gaberšček je povedal, da naše gospodarstvo od raziskovalcev največ-
krat pričakuje samo pomoč pri reševanju obstoječih problemov. Pobud
za razvoj novih izdelkov pa je zanemarljivo malo. Direktor co no t je
omenil primer laboratorija ki, ki je pred kratkim prodal patent, vendar
kupcu iz Nemčije. Po drugi strani pa je v njihovem centru odličnosti že
več projektov, ki jih vodijo podjetja, in v enem od njih tudi razvijajo nov
izdelek. Poleg teh obetavnih začetkov Gabrščkov »zmeren optimizem«
spodbujajo tuji zgledi mrežnih povezav razvojnih partnerjev, ki so se
obdržale tudi po koncu proračunskega financiranja.
V razpravi je prof. dr. Jadran Maček z ljubljanske fakultete za kemi-
jo in kemijsko tehnologijo dejal, da bodo centri odličnosti pri nas očitno
prevzeli vlogo rizičnega kapitala, o katerem »vsi govorijo, a ga nikjer
74
