Page 77 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
Ocenjevalni postopki 4
ni«. Vrednost vložka znanja, ki se ga, kot je dejal, naša podjetja še ne
zavedajo dovolj, je prikazal na primeru niklja, ki ima v nanodelcih ne-
primerno večjo ceno, kot jo ima v prvotni obliki. Alenka Avberšek, di-
rektorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije
(gzs), je opozorila, da g zs že leta ponavlja, da bi bilo pri nas bistveno
več sodelovanja med gospodarsko in raziskovalno sfero, če bi obstaja-
le ustrezne stimulacije na različnih ravneh. Dr. Edvard Kobal, direktor
Slovenske znanstvene fundacije, je izrazil upanje, da bodo centri odlič-
nosti pognali korenine in da bo z njihovo pomočjo v Sloveniji več razvoj-
nega javno-zasebnega partnerstva. Kobal je še povedal, da je pri nas
nizka stopnja komunikacijske kulture in da imamo težave pri upošte-
vanju dogovorjenih pravil, kar se odraža tudi v odnosih med podjetji in
raziskovalnimi institucijami. Tudi dr. Sašo Dolenc, urednik Kvarkada-
bre, je opozoril na težave s sporazumevanjem – ljudje iz gospodarstva
in z raziskovalnega področja se pogosto slabo razumejo, govorijo o po-
dobnih stvareh, vendar v različnem jeziku. Opozoril je na vlogo države,
ki bi morala imeti največji interes, da poleg finančnih spodbud ustvari
pravo družbeno ozračje, ki bo spodbujalo omenjeno sodelovanje.
Šele na koncu okrogle mize smo doživeli ekološko razpravo, ki je opo-
zorila, da je to okroglo mizo organiziral center nizkoogljične tehnologije.
Dr. Dušan Petrač, ugledni fizik slovenskega rodu iz zda, je opozoril na
neskladje med spodbujanjem nizkoogljičnih tehnologij in novim objek-
tom termoelektrarne v Šoštanju. Avberškova je dejala, da g zs podpira
šoštanjski projekt, ker za zdaj ni drugih možnosti, da si Slovenija zago-
tovi zadostno energetsko neodvisnost.
Ocenjevalni postopki
Ocenjevalne postopke, kakršne raziskovalne agencije danes uporabljajo
za izbiro projektov, je prva uvedla ameriška raziskovalna agencija Na-
tional Institutes of Health (n i h), ki je še vedno eden izmed največjih
financerjev znanosti. Ocenjevalni postopki se zgledujejo pri dveh stan-
dardnih izbirnih postopkih iz akademskega sveta – recenziranju znan-
stvenih publikacij in izbiranju predavateljev na univerzah oziroma ha-
bilitacijskih postopkih.
V samostojni Sloveniji je bil eden od prvih ukrepov novega ministra
za znanost uvedba tekmovalnega modela za izbiranje projektov za fi-
nanciranje. Raziskovalci so morali napisati predlog (večinoma tudi v an-
gleškem jeziku), ministrstvo pa je zaprosilo še za mnenje recenzentov,
75
ni«. Vrednost vložka znanja, ki se ga, kot je dejal, naša podjetja še ne
zavedajo dovolj, je prikazal na primeru niklja, ki ima v nanodelcih ne-
primerno večjo ceno, kot jo ima v prvotni obliki. Alenka Avberšek, di-
rektorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije
(gzs), je opozorila, da g zs že leta ponavlja, da bi bilo pri nas bistveno
več sodelovanja med gospodarsko in raziskovalno sfero, če bi obstaja-
le ustrezne stimulacije na različnih ravneh. Dr. Edvard Kobal, direktor
Slovenske znanstvene fundacije, je izrazil upanje, da bodo centri odlič-
nosti pognali korenine in da bo z njihovo pomočjo v Sloveniji več razvoj-
nega javno-zasebnega partnerstva. Kobal je še povedal, da je pri nas
nizka stopnja komunikacijske kulture in da imamo težave pri upošte-
vanju dogovorjenih pravil, kar se odraža tudi v odnosih med podjetji in
raziskovalnimi institucijami. Tudi dr. Sašo Dolenc, urednik Kvarkada-
bre, je opozoril na težave s sporazumevanjem – ljudje iz gospodarstva
in z raziskovalnega področja se pogosto slabo razumejo, govorijo o po-
dobnih stvareh, vendar v različnem jeziku. Opozoril je na vlogo države,
ki bi morala imeti največji interes, da poleg finančnih spodbud ustvari
pravo družbeno ozračje, ki bo spodbujalo omenjeno sodelovanje.
Šele na koncu okrogle mize smo doživeli ekološko razpravo, ki je opo-
zorila, da je to okroglo mizo organiziral center nizkoogljične tehnologije.
Dr. Dušan Petrač, ugledni fizik slovenskega rodu iz zda, je opozoril na
neskladje med spodbujanjem nizkoogljičnih tehnologij in novim objek-
tom termoelektrarne v Šoštanju. Avberškova je dejala, da g zs podpira
šoštanjski projekt, ker za zdaj ni drugih možnosti, da si Slovenija zago-
tovi zadostno energetsko neodvisnost.
Ocenjevalni postopki
Ocenjevalne postopke, kakršne raziskovalne agencije danes uporabljajo
za izbiro projektov, je prva uvedla ameriška raziskovalna agencija Na-
tional Institutes of Health (n i h), ki je še vedno eden izmed največjih
financerjev znanosti. Ocenjevalni postopki se zgledujejo pri dveh stan-
dardnih izbirnih postopkih iz akademskega sveta – recenziranju znan-
stvenih publikacij in izbiranju predavateljev na univerzah oziroma ha-
bilitacijskih postopkih.
V samostojni Sloveniji je bil eden od prvih ukrepov novega ministra
za znanost uvedba tekmovalnega modela za izbiranje projektov za fi-
nanciranje. Raziskovalci so morali napisati predlog (večinoma tudi v an-
gleškem jeziku), ministrstvo pa je zaprosilo še za mnenje recenzentov,
75
