Page 140 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 140
Jezikovno izobraževanje in podjetja
– približno 63 % Evropejcev meni, da bi morali regionalni in
manjšinski jeziki prejemati več podpore.
Najbolj razširjen materni jezik v Evropski uniji je po podatkih Evrop-
ske komisije nemščina, ki jo kot prvi jezik govori 18 odstotkov prebival-
cev unije. Sledijo ji angleščina, italijanščina in francoščina, ki so materni
jeziki 12–13 odstotkom prebivalcev. Vendar pa je kot prvi tuji jezik naj-
bolj razširjena angleščina, ki jo kot takšno govori 38 odstotkov državlja-
nov EU, nemščino ali francoščino 14 odstotkov, španščino ali ruščino pa
6 odstotkov (Evropska komisija, Generalni direktorat za komuniciranje
2008, 7).
V Sloveniji po podatkih Jadranke Tuš (2010) 92 odstotkov prebival-
cev govori vsaj en tuji jezik, tretjina prebivalcev pa govori tri ali več tujih
jezikov. Tako 92 odstotkov Slovencev starih od 25 do 64 govori vsaj en tuji
140 jezik. Od tega jih dva tuja jezika govori 37,2 odstotka ter tri ali več tujih
jezikov 34,1 odstotka. Po teh podatkih smo se po znanju tujih jezikov leta
2010 uvrščali na šesto mesto v Evropski uniji.
Vloga Evropske unije
Evropska unija spodbuja jezikovno in kulturno različnost svojih narodov
s podporo poučevanja in učenja njihovih jezikov. Njen cilj je omogočiti
državljanom, da bi poleg maternega uporabljali še dva tuja jezika (Evrop-
ska komisija, Generalni direktorat za komuniciranje 2008, 1).
Jeziki, ki jih govori 500 milijonov prebivalcev EU, se razprostirajo po
vsej celini. EU priznava to pravico do identitete in spodbuja, da govorimo
in pišemo v svojem jeziku. Ob tem sledi tudi cilju tesnejšega povezovanja
med članicami. Oba cilja predstavljata geslo EU »Združena v različnos-
ti«. (Evropska komisija, Generalni direktorat za komuniciranje 2008, 4)
V Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, ki so jo evropski vo-
ditelji sprejeli leta 2000, pa je zapisano spoštovanje jezikovne in kulturne
različnosti. Od takrat je to prepoznavni znak EU (Evropska komisija, Ge-
neralni direktorat za komuniciranje 2008, 9).
Evropska unija svoje državljane spodbuja tudi h učenju tujih jezi-
kov, saj to omogoča selitev in iskanje zaposlitve v drugi državi ter poma-
ga ustvarjati nova delovna mesta in spodbujati rast. Po mnenju Evropske
komisije »znanje drugih jezikov spodbuja tudi medkulturne stike, vzaje-
mno razumevanje in neposredno komuniciranje med posameznimi drža-
vljani v vse bolj razširjeni in raznovrstni Uniji.« (Evropska komisija, Ge-
neralni direktorat za komuniciranje 2008, 4)
– približno 63 % Evropejcev meni, da bi morali regionalni in
manjšinski jeziki prejemati več podpore.
Najbolj razširjen materni jezik v Evropski uniji je po podatkih Evrop-
ske komisije nemščina, ki jo kot prvi jezik govori 18 odstotkov prebival-
cev unije. Sledijo ji angleščina, italijanščina in francoščina, ki so materni
jeziki 12–13 odstotkom prebivalcev. Vendar pa je kot prvi tuji jezik naj-
bolj razširjena angleščina, ki jo kot takšno govori 38 odstotkov državlja-
nov EU, nemščino ali francoščino 14 odstotkov, španščino ali ruščino pa
6 odstotkov (Evropska komisija, Generalni direktorat za komuniciranje
2008, 7).
V Sloveniji po podatkih Jadranke Tuš (2010) 92 odstotkov prebival-
cev govori vsaj en tuji jezik, tretjina prebivalcev pa govori tri ali več tujih
jezikov. Tako 92 odstotkov Slovencev starih od 25 do 64 govori vsaj en tuji
140 jezik. Od tega jih dva tuja jezika govori 37,2 odstotka ter tri ali več tujih
jezikov 34,1 odstotka. Po teh podatkih smo se po znanju tujih jezikov leta
2010 uvrščali na šesto mesto v Evropski uniji.
Vloga Evropske unije
Evropska unija spodbuja jezikovno in kulturno različnost svojih narodov
s podporo poučevanja in učenja njihovih jezikov. Njen cilj je omogočiti
državljanom, da bi poleg maternega uporabljali še dva tuja jezika (Evrop-
ska komisija, Generalni direktorat za komuniciranje 2008, 1).
Jeziki, ki jih govori 500 milijonov prebivalcev EU, se razprostirajo po
vsej celini. EU priznava to pravico do identitete in spodbuja, da govorimo
in pišemo v svojem jeziku. Ob tem sledi tudi cilju tesnejšega povezovanja
med članicami. Oba cilja predstavljata geslo EU »Združena v različnos-
ti«. (Evropska komisija, Generalni direktorat za komuniciranje 2008, 4)
V Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, ki so jo evropski vo-
ditelji sprejeli leta 2000, pa je zapisano spoštovanje jezikovne in kulturne
različnosti. Od takrat je to prepoznavni znak EU (Evropska komisija, Ge-
neralni direktorat za komuniciranje 2008, 9).
Evropska unija svoje državljane spodbuja tudi h učenju tujih jezi-
kov, saj to omogoča selitev in iskanje zaposlitve v drugi državi ter poma-
ga ustvarjati nova delovna mesta in spodbujati rast. Po mnenju Evropske
komisije »znanje drugih jezikov spodbuja tudi medkulturne stike, vzaje-
mno razumevanje in neposredno komuniciranje med posameznimi drža-
vljani v vse bolj razširjeni in raznovrstni Uniji.« (Evropska komisija, Ge-
neralni direktorat za komuniciranje 2008, 4)
