Page 139 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 139
Znanje tujih jezikov in zaposljivost 139
Evropsko gospodarstvo, ki je nekdaj temeljilo predvsem na industri-
ji, se z leti spreminja v gospodarstvo, ki temelji na znanju. Večjezičnost je
zato kompetenca, ki omogoča vstop na nove trge in s tem ustvarja prilož-
nosti za posameznike in podjetja (Lazičić 2011,11).
Znanje tujih jezikov v Evropski uniji
Lazičić (2011, 11) ugotavlja, da so jeziki v Evropski uniji »ključ do kultur,
ki jih posamezne države predstavljajo«.
Služba Evropske komisije za javnomnenjske raziskave Eurobarometer
je leta 2001 in leta 2006 izvedla dve raziskavi o znanju jezikov pri evrop-
skih državljanih in njihovem odnosu do tujih jezikov. Ugotovili so, da je
odstotek vprašanih, ki poleg maternega govorijo še en tuj jezik, v teh le-
tih naraslo za 3 odstotke, iz 53 odstotkov v letu 2001 na 56 odstotkov v
letu 2006. Prav tako je narasel odstotek tistih, ki poleg maternega govori-
jo dva tuja jezika. Leta 2001 je bilo takšnih anketiranih 26 odstotkov, pet
let kasneje pa 28 odstotkov (Evropska komisija, 2012c).
Največ jezikov med članicami v Evropski uniji govorijo Luksembur-
žani, saj jih kar 99 odstotkov zna vsaj en tuj jezik. Za njimi so Slovaki s 97
odstotki ter Latvijci s 95 odstotki.
Raziskava iz leta 2006 je pokazala tudi, da je enojezična večina prebi-
valcev v šestih državah članicah. Samo materni jezik na Irskem pozna 66
odstotkov ljudi, v Združenem kraljestvu 62 odstotkov, v Italiji 59 odstot-
kov, na Madžarskem in Portugalskem 58 odstotkov ter v Španiji 56 od-
stotkov (Evropska komisija, 2012c).
Raziskava leta 2006 je podala tudi naslednje ugotovitve (Evropska
komisija, Generalni direktorat za komuniciranje 2008, 7–8):
– skupno 84 % anketirancev meni, da bi moral vsak državljan EU
poleg maternega jezika govoriti še en tuji jezik. Približno 50 %
jih podpira zamisel o znanju maternega in še dveh tujih jezikov;
– 68 % vprašanih meni, da je angleščina najpomembnejši tuji je-
zik, ki se ga je treba učiti, sledita ji francoščina (25 %) in nemšči-
na (22 %);
– večina Evropejcev meni, da bi se morali otroci začeti učiti tuje je-
zike v osnovni šoli v starosti med 6 in 12 let;
– glavni razlogi za učenje tujega jezika so povezani s počitnikova-
njem ali z delom. 35 % vseh anketirancev želi uporabljati svoje
znanje jezika na počitnicah v tujini, 32 % vprašanih se uči jezike,
ker jih uporablja pri delu, 27 % pa zato, da bi bili sposobni delati
v drugi državi;
Evropsko gospodarstvo, ki je nekdaj temeljilo predvsem na industri-
ji, se z leti spreminja v gospodarstvo, ki temelji na znanju. Večjezičnost je
zato kompetenca, ki omogoča vstop na nove trge in s tem ustvarja prilož-
nosti za posameznike in podjetja (Lazičić 2011,11).
Znanje tujih jezikov v Evropski uniji
Lazičić (2011, 11) ugotavlja, da so jeziki v Evropski uniji »ključ do kultur,
ki jih posamezne države predstavljajo«.
Služba Evropske komisije za javnomnenjske raziskave Eurobarometer
je leta 2001 in leta 2006 izvedla dve raziskavi o znanju jezikov pri evrop-
skih državljanih in njihovem odnosu do tujih jezikov. Ugotovili so, da je
odstotek vprašanih, ki poleg maternega govorijo še en tuj jezik, v teh le-
tih naraslo za 3 odstotke, iz 53 odstotkov v letu 2001 na 56 odstotkov v
letu 2006. Prav tako je narasel odstotek tistih, ki poleg maternega govori-
jo dva tuja jezika. Leta 2001 je bilo takšnih anketiranih 26 odstotkov, pet
let kasneje pa 28 odstotkov (Evropska komisija, 2012c).
Največ jezikov med članicami v Evropski uniji govorijo Luksembur-
žani, saj jih kar 99 odstotkov zna vsaj en tuj jezik. Za njimi so Slovaki s 97
odstotki ter Latvijci s 95 odstotki.
Raziskava iz leta 2006 je pokazala tudi, da je enojezična večina prebi-
valcev v šestih državah članicah. Samo materni jezik na Irskem pozna 66
odstotkov ljudi, v Združenem kraljestvu 62 odstotkov, v Italiji 59 odstot-
kov, na Madžarskem in Portugalskem 58 odstotkov ter v Španiji 56 od-
stotkov (Evropska komisija, 2012c).
Raziskava leta 2006 je podala tudi naslednje ugotovitve (Evropska
komisija, Generalni direktorat za komuniciranje 2008, 7–8):
– skupno 84 % anketirancev meni, da bi moral vsak državljan EU
poleg maternega jezika govoriti še en tuji jezik. Približno 50 %
jih podpira zamisel o znanju maternega in še dveh tujih jezikov;
– 68 % vprašanih meni, da je angleščina najpomembnejši tuji je-
zik, ki se ga je treba učiti, sledita ji francoščina (25 %) in nemšči-
na (22 %);
– večina Evropejcev meni, da bi se morali otroci začeti učiti tuje je-
zike v osnovni šoli v starosti med 6 in 12 let;
– glavni razlogi za učenje tujega jezika so povezani s počitnikova-
njem ali z delom. 35 % vseh anketirancev želi uporabljati svoje
znanje jezika na počitnicah v tujini, 32 % vprašanih se uči jezike,
ker jih uporablja pri delu, 27 % pa zato, da bi bili sposobni delati
v drugi državi;
