Page 21 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 21
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje v slovenskih podjetjih 21
Kot omejitev bi izpostavila pomanjkanje literature s področja jezi-
kovnega izobraževanja in podjetništva. Večina dostopne literature je na
voljo zgolj preko spleta. Kot drugo omejitev bi navedla težave pri pridobi-
vanju podatkov zaradi nezainteresiranosti podjetij za reševanje anketnih
vprašalnikov.
Jezikovno izobraževanje
V času globalizacije in hitrih sprememb je znanje jezikov zaradi komu-
nikacije potrebno. Na vsakem koraku se srečujemo z različnimi kultura-
mi in jeziki, zato je pomembno, da jih razumemo. Znanje tujih jezikov
je samoumevno, kar omogoča kakovostno jezikovno izobraževanje, ki je
razširjeno in dosegljivo. Že v predšolskem obdobju, se lahko otroci uči-
jo tujih jezikov v šolah, na tečajih, televiziji, internetu. Znanje je mogo-
če nadgrajevati v času šolanja in študija. Menim, da učenje tujih jezikov
predstavlja vseživljenjski proces, ki bi se moral nadgrajevati skozi življenj-
sko obdobje posameznika. Učenje jezikov je izkustveno učenje, najhitre-
je naj bi se ga posamezniki naučili s pogovorom, pisanjem in poslušanjem.
Teoretična opredelitev izobraževanja
Izobraževanje (angl. education) predstavlja dejavnost pridobivanja in po-
večevanja znanja. V angleščini pojem »education« pomeni tudi izobraz-
bo, označuje formalno in sistematično pridobljeno znanje skozi izobra-
ževanje. Vukovič in Miglič (2006, 21) izobraževanje opredeljujeta kot
»dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznikovega znanja, spo-
sobnosti in navad, ki mu omogočajo vključitev v družbo in delo«.
Posamezniki se učijo in izobražujejo vse življenje. Izobraževanje je
proces, ki zajema populacijo otrok, mladostnikov in odraslih ljudi raz-
ličnih starosti (Potokar in Jug 2002). Delimo ga na formalno in nefor-
malno izobraževanje, ki lahko poteka v različnih šolah ali izven njih, kjer
se izobražujejo otroci in odrasli različnih starosti, za pridobitev izobraz-
be ali določenega znanja potrebnega v življenju (na primer usposabljanje
za delovno mesto). Učenje postane del našega vsakdanjika že v otroštvu.
Svoje znanje nenehno nadgrajujemo, tako v obdobju otroštva, mladostni-
štva in formalnega izobraževanja, kot tudi v obdobju odraslosti, kjer po-
sameznik potrebuje vedno novo znanje za opravljanje dela, v poslovnem
in zasebnem življenju. Izobraževanje je v hitro spreminjajočemu se oko-
lju pomembno za posameznikov in družbeni razvoj. Nenehno učenje in
izobraževanje sta nujen del vsake organizacije oziroma podjetja. Če želi
podjetje biti uspešno in konkurenčno na trgu, potrebuje izobražen kader,
Kot omejitev bi izpostavila pomanjkanje literature s področja jezi-
kovnega izobraževanja in podjetništva. Večina dostopne literature je na
voljo zgolj preko spleta. Kot drugo omejitev bi navedla težave pri pridobi-
vanju podatkov zaradi nezainteresiranosti podjetij za reševanje anketnih
vprašalnikov.
Jezikovno izobraževanje
V času globalizacije in hitrih sprememb je znanje jezikov zaradi komu-
nikacije potrebno. Na vsakem koraku se srečujemo z različnimi kultura-
mi in jeziki, zato je pomembno, da jih razumemo. Znanje tujih jezikov
je samoumevno, kar omogoča kakovostno jezikovno izobraževanje, ki je
razširjeno in dosegljivo. Že v predšolskem obdobju, se lahko otroci uči-
jo tujih jezikov v šolah, na tečajih, televiziji, internetu. Znanje je mogo-
če nadgrajevati v času šolanja in študija. Menim, da učenje tujih jezikov
predstavlja vseživljenjski proces, ki bi se moral nadgrajevati skozi življenj-
sko obdobje posameznika. Učenje jezikov je izkustveno učenje, najhitre-
je naj bi se ga posamezniki naučili s pogovorom, pisanjem in poslušanjem.
Teoretična opredelitev izobraževanja
Izobraževanje (angl. education) predstavlja dejavnost pridobivanja in po-
večevanja znanja. V angleščini pojem »education« pomeni tudi izobraz-
bo, označuje formalno in sistematično pridobljeno znanje skozi izobra-
ževanje. Vukovič in Miglič (2006, 21) izobraževanje opredeljujeta kot
»dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznikovega znanja, spo-
sobnosti in navad, ki mu omogočajo vključitev v družbo in delo«.
Posamezniki se učijo in izobražujejo vse življenje. Izobraževanje je
proces, ki zajema populacijo otrok, mladostnikov in odraslih ljudi raz-
ličnih starosti (Potokar in Jug 2002). Delimo ga na formalno in nefor-
malno izobraževanje, ki lahko poteka v različnih šolah ali izven njih, kjer
se izobražujejo otroci in odrasli različnih starosti, za pridobitev izobraz-
be ali določenega znanja potrebnega v življenju (na primer usposabljanje
za delovno mesto). Učenje postane del našega vsakdanjika že v otroštvu.
Svoje znanje nenehno nadgrajujemo, tako v obdobju otroštva, mladostni-
štva in formalnega izobraževanja, kot tudi v obdobju odraslosti, kjer po-
sameznik potrebuje vedno novo znanje za opravljanje dela, v poslovnem
in zasebnem življenju. Izobraževanje je v hitro spreminjajočemu se oko-
lju pomembno za posameznikov in družbeni razvoj. Nenehno učenje in
izobraževanje sta nujen del vsake organizacije oziroma podjetja. Če želi
podjetje biti uspešno in konkurenčno na trgu, potrebuje izobražen kader,
