Page 176 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 176
Jezikovno izobraževanje in podjetja
jo, da pomemben delež izvoznikov poslov ne realizira zaradi pomanjkanja
znanja tujih jezikov. Kot najpogostejšo težavo so podjetja, ki jim pogod-
be niso uspele, omenjala pomanjkanje znanja angleščine. Prav tako ima-
jo težave pri poslovanju v nemščini, sledi pa dopisovanje in dogovarjanje
v francoščini. Globalizacija gospodarstva in povečana mobilnost znotraj
EU kažeta povečano diverziteto tujih jezikov v medsebojni komunikaciji
med gospodarskimi subjekti (Hagen, Foreman-Peck in Davila-Phillipon
2006). Angleščina je v poslovnem svetu vseprisotna,9 a je dobro pozna-
vanje jezika kupca zagotovo konkurenčna prednost podjetja pri prodo-
ru na tuji trg.
Rezultati obsežne ankete o zaposlovanju, ki sta jo izvedla Nemški in-
štitut za poklicno izobraževanje in usposabljanje (BIBB) ter Zvezni insti-
tut za varnost in zdravje (BAuA) v Nemčiji, so pokazali, da že vsak šesti
176 zaposleni pri svojem delu uporablja tuji jezik, vsak tretji z osnovnim zna-
njem tujega jezika na delovnem mestu lahko dobro dela. Angleški jezik je
še vedno tisti tuji jezik, ki ga zaposlovalci od kandidatov za delovno mes-
to zahtevajo največkrat. V predhodni raziskavi je samo deset odstotkov
poklicno aktivnih navedlo, da pri svojem delu potrebujejo znanje tujih je-
zikov, ki bi presegalo osnovno komunikacijo. Sodelavka na nemškem in-
štitutu za poklicno izobraževanje in usposabljanje Anja Hall misli »da
poklicni svet postaja vse bolj internacionalen, povečuje se povpraševanje
po visoko kvalificirani delovni sili. Z zahtevnostjo delovnega mesta pa
narašča tudi pomen znanja tujih jezikov.« Med tistimi, ki za svoje de-
lovno mesto niso potrebovali zaključnega spričevala, je samo tri odstotke
takšnih, ki pri svojem delu potrebujejo znanje tujega jezika, med tistih-
mi anketiranci, ki so zaključili univerzitetni študij, jih je kar 40 odstot-
kov (Hall 2007).
Slovenski glavni trgovinski partnerji v zadnjih letih so Nemčija, Itali-
ja, Francija, Avstrija in Hrvaška. Slovenskemu gospodarstvu prosti vstop
na trg EU omogoča, da se lahko še bolj specializira ter izkorišča svoje
komparativne prednosti. Morali bomo učinkoviteje odpravljati dejavni-
ke, ki vplivajo na zmanjšano konkurenčnost slovenskih izvoznikov, saj
je konkurenca na evropskem in svetovnem trgu zelo ostra. Kvalitetni iz-
delki, ki jih trg sprejema, niso edini pogoj, da je naše gospodarstvo kon-
kurenčno znotraj EU. Velik pomen za uspeh lahko pripišemo še pogajal-
skim spretnostim, znanju jezikov in obveščenosti. Tako lahko le dobro
izobraženi kadri, z znanjem ekonomije in naborom pogajalskih spretnos-
ti v jeziku kupca, prispevajo k želenim ciljem gospodarstva. Zavedanje in
9 Gospodarski subjekti v Sloveniji v poslovnem sporazumevanju pogosto uporabljajo tudi nemški
jezik, predvsem zaradi bližine in gospodarske povezanosti z Avstrijo in Nemčijo (Data b. l.).
jo, da pomemben delež izvoznikov poslov ne realizira zaradi pomanjkanja
znanja tujih jezikov. Kot najpogostejšo težavo so podjetja, ki jim pogod-
be niso uspele, omenjala pomanjkanje znanja angleščine. Prav tako ima-
jo težave pri poslovanju v nemščini, sledi pa dopisovanje in dogovarjanje
v francoščini. Globalizacija gospodarstva in povečana mobilnost znotraj
EU kažeta povečano diverziteto tujih jezikov v medsebojni komunikaciji
med gospodarskimi subjekti (Hagen, Foreman-Peck in Davila-Phillipon
2006). Angleščina je v poslovnem svetu vseprisotna,9 a je dobro pozna-
vanje jezika kupca zagotovo konkurenčna prednost podjetja pri prodo-
ru na tuji trg.
Rezultati obsežne ankete o zaposlovanju, ki sta jo izvedla Nemški in-
štitut za poklicno izobraževanje in usposabljanje (BIBB) ter Zvezni insti-
tut za varnost in zdravje (BAuA) v Nemčiji, so pokazali, da že vsak šesti
176 zaposleni pri svojem delu uporablja tuji jezik, vsak tretji z osnovnim zna-
njem tujega jezika na delovnem mestu lahko dobro dela. Angleški jezik je
še vedno tisti tuji jezik, ki ga zaposlovalci od kandidatov za delovno mes-
to zahtevajo največkrat. V predhodni raziskavi je samo deset odstotkov
poklicno aktivnih navedlo, da pri svojem delu potrebujejo znanje tujih je-
zikov, ki bi presegalo osnovno komunikacijo. Sodelavka na nemškem in-
štitutu za poklicno izobraževanje in usposabljanje Anja Hall misli »da
poklicni svet postaja vse bolj internacionalen, povečuje se povpraševanje
po visoko kvalificirani delovni sili. Z zahtevnostjo delovnega mesta pa
narašča tudi pomen znanja tujih jezikov.« Med tistimi, ki za svoje de-
lovno mesto niso potrebovali zaključnega spričevala, je samo tri odstotke
takšnih, ki pri svojem delu potrebujejo znanje tujega jezika, med tistih-
mi anketiranci, ki so zaključili univerzitetni študij, jih je kar 40 odstot-
kov (Hall 2007).
Slovenski glavni trgovinski partnerji v zadnjih letih so Nemčija, Itali-
ja, Francija, Avstrija in Hrvaška. Slovenskemu gospodarstvu prosti vstop
na trg EU omogoča, da se lahko še bolj specializira ter izkorišča svoje
komparativne prednosti. Morali bomo učinkoviteje odpravljati dejavni-
ke, ki vplivajo na zmanjšano konkurenčnost slovenskih izvoznikov, saj
je konkurenca na evropskem in svetovnem trgu zelo ostra. Kvalitetni iz-
delki, ki jih trg sprejema, niso edini pogoj, da je naše gospodarstvo kon-
kurenčno znotraj EU. Velik pomen za uspeh lahko pripišemo še pogajal-
skim spretnostim, znanju jezikov in obveščenosti. Tako lahko le dobro
izobraženi kadri, z znanjem ekonomije in naborom pogajalskih spretnos-
ti v jeziku kupca, prispevajo k želenim ciljem gospodarstva. Zavedanje in
9 Gospodarski subjekti v Sloveniji v poslovnem sporazumevanju pogosto uporabljajo tudi nemški
jezik, predvsem zaradi bližine in gospodarske povezanosti z Avstrijo in Nemčijo (Data b. l.).
