Page 177 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 177
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 177
znanje o tem je v Sloveniji še vedno zelo skromno (Rantzen 2015; GZS
2015; Prevc 2008, 16).
V naši bivši skupni državi se zaradi posebnih oblik dogovorne eko-
nomije in relativne zaprtosti trga znanju tujih jezikov v gospodarstvu ni
posvečalo velike pozornosti. V mnogih gospodarskih družbah so bili za-
dovoljni že, če je njihov visoko izobražen kader tuji jezik obvladal na ravni
osnovnega komuniciranja. Integracija gospodarskih subjektov Republike
Slovenije v mednarodne tokove in skupni evropski trg sta pred gospodar-
ske subjekte in njihove zaposlene postavila večje zahteve po znanju tujih
jezikov. Analiza pogojev za zasedbo prostih delovnih mest v letih 2007–
2008 (ZRSZ 2009) je pokazala, da več kot 80 % delodajalcev postavlja
zahteve po znanju tujih jezikov kot pogoj za zaposlitev. Pri določenih
poklicih, kot so tehnični in komercialni zastopniki za prodajo, inženirji
strojništva, elektrotehnike, tajniki, natakarji, ekonomisti, delodajalci kot
pogoj za zaposlitev postavljajo znanje več kot enega tujega jezika.
Vsak posamezni zaposleni, ki dela na delovnem mestu, kjer potrebuje
znanje tujih jezikov, bi se moral zavedati, da je sam odgovoren za perma-
nentno razvijanje svojih osebnih kompetenc. Znanje tujega jezika mora
posameznik nenehno razvijati, da bi ohranil stopnjo znanja jezika, ki jo
je dosegel ter da bi znanje tujega jezika nadgradil. Pri tem je manj po-
membno, ali se odloči za formalno ali neformalno nadgrajevanje znanja
(Celinšek, Jarc in Jurković 2008).
Učenje tujih jezikov v EU
Stereotipen ameriški turist se v tujini počuti povsem izgubljenega, če
nihče tam ne govori angleško. Ta stereotip je podkrepljen z dejstvom, da
ameriški šolski sistem ne zahteva obveznega učenja tujih jezikov, medtem
ko se evropski vrstniki učijo prvega tujega jezika že pred svojim desetim
letom starosti. Poleg tega se je v zadnjih treh desetletjih v nižjih razredih
osnovnega izobraževanja povečalo število ur tujega jezika kot obveznega
predmeta. Po podatkih Eurostata se v večini evropskih držav učenci sre-
čajo z učenjem prvega tujega jezika že ob vstopu v osnovno šolo. V avto-
nomnih skupnostih v Španiji in v belgijski nemško govoreči skupnosti se
otroci začnejo učiti tujega jezika s tretjim letom starosti, v nekaterih delih
Anglije pa šele z enajstim (Devlin 2015; Eurydice 2012).
znanje o tem je v Sloveniji še vedno zelo skromno (Rantzen 2015; GZS
2015; Prevc 2008, 16).
V naši bivši skupni državi se zaradi posebnih oblik dogovorne eko-
nomije in relativne zaprtosti trga znanju tujih jezikov v gospodarstvu ni
posvečalo velike pozornosti. V mnogih gospodarskih družbah so bili za-
dovoljni že, če je njihov visoko izobražen kader tuji jezik obvladal na ravni
osnovnega komuniciranja. Integracija gospodarskih subjektov Republike
Slovenije v mednarodne tokove in skupni evropski trg sta pred gospodar-
ske subjekte in njihove zaposlene postavila večje zahteve po znanju tujih
jezikov. Analiza pogojev za zasedbo prostih delovnih mest v letih 2007–
2008 (ZRSZ 2009) je pokazala, da več kot 80 % delodajalcev postavlja
zahteve po znanju tujih jezikov kot pogoj za zaposlitev. Pri določenih
poklicih, kot so tehnični in komercialni zastopniki za prodajo, inženirji
strojništva, elektrotehnike, tajniki, natakarji, ekonomisti, delodajalci kot
pogoj za zaposlitev postavljajo znanje več kot enega tujega jezika.
Vsak posamezni zaposleni, ki dela na delovnem mestu, kjer potrebuje
znanje tujih jezikov, bi se moral zavedati, da je sam odgovoren za perma-
nentno razvijanje svojih osebnih kompetenc. Znanje tujega jezika mora
posameznik nenehno razvijati, da bi ohranil stopnjo znanja jezika, ki jo
je dosegel ter da bi znanje tujega jezika nadgradil. Pri tem je manj po-
membno, ali se odloči za formalno ali neformalno nadgrajevanje znanja
(Celinšek, Jarc in Jurković 2008).
Učenje tujih jezikov v EU
Stereotipen ameriški turist se v tujini počuti povsem izgubljenega, če
nihče tam ne govori angleško. Ta stereotip je podkrepljen z dejstvom, da
ameriški šolski sistem ne zahteva obveznega učenja tujih jezikov, medtem
ko se evropski vrstniki učijo prvega tujega jezika že pred svojim desetim
letom starosti. Poleg tega se je v zadnjih treh desetletjih v nižjih razredih
osnovnega izobraževanja povečalo število ur tujega jezika kot obveznega
predmeta. Po podatkih Eurostata se v večini evropskih držav učenci sre-
čajo z učenjem prvega tujega jezika že ob vstopu v osnovno šolo. V avto-
nomnih skupnostih v Španiji in v belgijski nemško govoreči skupnosti se
otroci začnejo učiti tujega jezika s tretjim letom starosti, v nekaterih delih
Anglije pa šele z enajstim (Devlin 2015; Eurydice 2012).
