Page 178 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 178
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Slika 1: Starost pričetka učenja tujega jezika v državah EU
Vir: Devlin 2015.
Evropska unija je v svetovnem merilu jezikovna velesila, ki močno
podpira učenje tujih jezikov v vseh državah članicah. Večjezičnost je po-
178 membno področje politike EU, kar nam da jasno vedeti, da smo zdru-
ženi v raznolikosti.10 To se močno odraža v medjezikovni in medkultur-
ni komunikaciji, podprti z več dokumenti na nivoju EU. Eden vidnejših
strateških dokumentov je »Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO)«, ki
podrobno opisuje, kaj vse je potrebno znati za dobro medsebojno komu-
nikacijo v tujem jeziku. »SEJO« navaja naslednje smernice, ki naj bodo
v pomoč pri poučevanju (Europass 2011):
− Obvezni drugi tuji jezik bi se moral uvesti v program devetletne
OŠ na nacionalni ravni.
− Pripraviti bi bilo treba načrt strokovne podpore za učitelje.
− Pri učenju bi bilo treba uporabljati sodobne metode poučevanja.
− Uvesti bi bilo potrebno stalno obliko usposabljanja za učitelje v
ta namen.
− Izbira jezika bi morala biti ustrezna glede na kulturno in gospo-
darsko vlogo tega jezika v državi članici EU.
− Doseči bi morali še večjo raznolikost nabora jezikov.
− Na narodno mešanih območjih bi ostal drugi tuji jezik v okviru
obveznih izbirnih predmetov, to naj bi veljalo tudi za šole s prila-
gojenim učnim programom.
− Srednješolski programi bi se morali prilagoditi, saj učenci nada-
ljujejo z učenjem drugega tujega jezika.
− Drugi tuji jezik bi se moral uvesti v obvezno izobraževanje sre-
dnjih strokovnih in poklicnih šol.
10 Slogan Evropske unije je »Združeni v različnosti« in se uporablja od leta 2000. Govori o tem, da
se evropske države povezujejo v Evropsko unijo z namenom doseganja trajnega miru in blaginje
hkrati pa jih bogati različnost njihovih kultur, tradicij in jezikov (Evropska unija b. l.c).
Slika 1: Starost pričetka učenja tujega jezika v državah EU
Vir: Devlin 2015.
Evropska unija je v svetovnem merilu jezikovna velesila, ki močno
podpira učenje tujih jezikov v vseh državah članicah. Večjezičnost je po-
178 membno področje politike EU, kar nam da jasno vedeti, da smo zdru-
ženi v raznolikosti.10 To se močno odraža v medjezikovni in medkultur-
ni komunikaciji, podprti z več dokumenti na nivoju EU. Eden vidnejših
strateških dokumentov je »Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO)«, ki
podrobno opisuje, kaj vse je potrebno znati za dobro medsebojno komu-
nikacijo v tujem jeziku. »SEJO« navaja naslednje smernice, ki naj bodo
v pomoč pri poučevanju (Europass 2011):
− Obvezni drugi tuji jezik bi se moral uvesti v program devetletne
OŠ na nacionalni ravni.
− Pripraviti bi bilo treba načrt strokovne podpore za učitelje.
− Pri učenju bi bilo treba uporabljati sodobne metode poučevanja.
− Uvesti bi bilo potrebno stalno obliko usposabljanja za učitelje v
ta namen.
− Izbira jezika bi morala biti ustrezna glede na kulturno in gospo-
darsko vlogo tega jezika v državi članici EU.
− Doseči bi morali še večjo raznolikost nabora jezikov.
− Na narodno mešanih območjih bi ostal drugi tuji jezik v okviru
obveznih izbirnih predmetov, to naj bi veljalo tudi za šole s prila-
gojenim učnim programom.
− Srednješolski programi bi se morali prilagoditi, saj učenci nada-
ljujejo z učenjem drugega tujega jezika.
− Drugi tuji jezik bi se moral uvesti v obvezno izobraževanje sre-
dnjih strokovnih in poklicnih šol.
10 Slogan Evropske unije je »Združeni v različnosti« in se uporablja od leta 2000. Govori o tem, da
se evropske države povezujejo v Evropsko unijo z namenom doseganja trajnega miru in blaginje
hkrati pa jih bogati različnost njihovih kultur, tradicij in jezikov (Evropska unija b. l.c).
