Page 191 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 191
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 191
delovni jeziki EU (angleščina, nemščina in francoščina), poleg teh pa še
jeziki sosednjih držav (italijanščina, madžarščina, hrvaščina), uradni je-
ziki OZN (španščina, ruščina, kitajščina) in še drugi tuji jeziki, za kate-
re so pripravljeni veljavni učni načrti. Gimnazije24 omogočajo tudi učenje
več tujih jezikov ali učenje katerega izmed izbranih jezikov na višjem ni-
voju v okviru izbirnega dela programa (Bela knjiga 2011, 181–221).
V ostalih srednješolskih izobraževalnih programih je obseg ur tujega
jezika različen. Večji del programov ima v okviru splošnoizobraževalnih
predmetov en tuji jezik, nekateri programi (npr. področje turizma in po-
dročje ekonomije) imajo v predmetniku obvezen drugi tuji jezik. Prvi tuji
jezik se izvaja v skladu s »Katalogom znanja za prvi tuji jezik« (Zavod RS
za šolstvo 2011) in je praviloma angleščina ali nemščina. Drugi tuji jezik
se izvaja v skladu s »Katalogom znanja za drugi tuji jezik « (Strokovni
svet za splošno izobraževanje 2007), pri čemer ima šola avtonomijo25 glede
izbire jezika in obsega ur, saj katalog opredeljuje obseg ur med 30 in 270.
Šole lahko ponudijo dodatni tuji jezik tudi v okviru odprtega kurikula.26
V posameznem izobraževalnem program je opredeljen odprti del kuriku-
la s kreditnimi točkami. Vsebine določa šola v sodelovanju s socialnimi
partnerji, predvsem naj bi bile to vsebine, ki jih potrebuje okolje in gospo-
darstvo. Študija izvajanja odprtega kurikula v šolah (Center RS za poklic-
no izobraževanje 2010) je pokazala, da socialni partnerji v 57,1 % podpira-
jo razširitev splošnoizobraževalnih predmetov (tuji jezik in informatika),
ki niso sestavni del nacionalnega izobraževalnega programa.
Šole imajo veliko avtonomije glede izvajanja tujih jezikov v srednjih
šolah. Jezike lahko izvajajo v okviru doseganja minimalnih standardov,
lahko pa spodbujajo učenje jezikov z dodatnimi urami v okviru pred-
metnika in s spodbujanjem dodatnega jezikovnega izobraževanja v okvi-
ru interesnih dejavnosti in obveznih izbirnih vsebin. Pilypaitytė (2013, 9)
poudarja, da bo potrebno v šolah večje sodelovanje in povezovanje med
učitelji jezikov, saj se le na ta način krepi večjezičnost in ne le sposobnost
sporazumevanja v posameznem jeziku.
24 Gimnazija Slovenske Konjice dijakom poleg prvega in drugega tujega jezika (angleščina in
nemščina) kot nadstandard omogoča še fakultativni pouk francoščine in španščine. V samo
izvedbo prvega tujega jezika je vključen tudi naravni govorec (Gimnazije Slovenske Konjice
2015).
25 V katalogu je opredeljeno le, da šola pri tem upošteva potrebe stroke, znanje in interese dijakov.
26 Srednja poklicna in strokovna šola Zreče v okviru odprtega kurikula v programu strojni tehnik
izvaja pouk nemškega jezika, v programu gastronomija in turizem pa ruskega (Srednja poklicna in
strokovna šola Zreče 2015).
delovni jeziki EU (angleščina, nemščina in francoščina), poleg teh pa še
jeziki sosednjih držav (italijanščina, madžarščina, hrvaščina), uradni je-
ziki OZN (španščina, ruščina, kitajščina) in še drugi tuji jeziki, za kate-
re so pripravljeni veljavni učni načrti. Gimnazije24 omogočajo tudi učenje
več tujih jezikov ali učenje katerega izmed izbranih jezikov na višjem ni-
voju v okviru izbirnega dela programa (Bela knjiga 2011, 181–221).
V ostalih srednješolskih izobraževalnih programih je obseg ur tujega
jezika različen. Večji del programov ima v okviru splošnoizobraževalnih
predmetov en tuji jezik, nekateri programi (npr. področje turizma in po-
dročje ekonomije) imajo v predmetniku obvezen drugi tuji jezik. Prvi tuji
jezik se izvaja v skladu s »Katalogom znanja za prvi tuji jezik« (Zavod RS
za šolstvo 2011) in je praviloma angleščina ali nemščina. Drugi tuji jezik
se izvaja v skladu s »Katalogom znanja za drugi tuji jezik « (Strokovni
svet za splošno izobraževanje 2007), pri čemer ima šola avtonomijo25 glede
izbire jezika in obsega ur, saj katalog opredeljuje obseg ur med 30 in 270.
Šole lahko ponudijo dodatni tuji jezik tudi v okviru odprtega kurikula.26
V posameznem izobraževalnem program je opredeljen odprti del kuriku-
la s kreditnimi točkami. Vsebine določa šola v sodelovanju s socialnimi
partnerji, predvsem naj bi bile to vsebine, ki jih potrebuje okolje in gospo-
darstvo. Študija izvajanja odprtega kurikula v šolah (Center RS za poklic-
no izobraževanje 2010) je pokazala, da socialni partnerji v 57,1 % podpira-
jo razširitev splošnoizobraževalnih predmetov (tuji jezik in informatika),
ki niso sestavni del nacionalnega izobraževalnega programa.
Šole imajo veliko avtonomije glede izvajanja tujih jezikov v srednjih
šolah. Jezike lahko izvajajo v okviru doseganja minimalnih standardov,
lahko pa spodbujajo učenje jezikov z dodatnimi urami v okviru pred-
metnika in s spodbujanjem dodatnega jezikovnega izobraževanja v okvi-
ru interesnih dejavnosti in obveznih izbirnih vsebin. Pilypaitytė (2013, 9)
poudarja, da bo potrebno v šolah večje sodelovanje in povezovanje med
učitelji jezikov, saj se le na ta način krepi večjezičnost in ne le sposobnost
sporazumevanja v posameznem jeziku.
24 Gimnazija Slovenske Konjice dijakom poleg prvega in drugega tujega jezika (angleščina in
nemščina) kot nadstandard omogoča še fakultativni pouk francoščine in španščine. V samo
izvedbo prvega tujega jezika je vključen tudi naravni govorec (Gimnazije Slovenske Konjice
2015).
25 V katalogu je opredeljeno le, da šola pri tem upošteva potrebe stroke, znanje in interese dijakov.
26 Srednja poklicna in strokovna šola Zreče v okviru odprtega kurikula v programu strojni tehnik
izvaja pouk nemškega jezika, v programu gastronomija in turizem pa ruskega (Srednja poklicna in
strokovna šola Zreče 2015).
