Page 256 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 256
Jezikovno izobraževanje in podjetja
cijo pik6 (...) kot sredstvo za spodbujanje radovednosti pri potrošniku, da
ta z zanimanjem sledi nadaljnji vsebini sporočila (besedilu ali povezavi),
ter kot sredstvo za nakazovanje ritma govora. Torej označuje premor, ki
se, kot smo opazili, pojavlja na sredi ali na koncu povedi. Pri slednjem
reduplikacija nadomešča končna ločila (piko, vprašaj in klicaj). Redup-
likacija ločil za stopnjevanje intenzivnosti izraženih čustev je skromna.
Zaznali smo jo samo pri udeležencu B3 (citat s kodo B3c1) in udeležen-
cu C1 (citat s kodo C1c1), in sicer pri vsebini sporočila, ki je v povezavi s
športnimi dogodki. Običajno je takrat moč čustovanja visoka.
Podjetja na družabnih omrežjih oblikujejo spletna besedila z name-
nom vplivanja na prejemnika oziroma potrošnika. S tem povečujejo pro-
dajo svojih izdelkov ali storitev (Fink Grubačević 2012; Kranjc 2003,
436). Opirajo se na spoznanja iz jezikoslovja in psihologije ter upošteva-
256 jo, kaj potrošnike najbolj pritegne. Tako nima besedilo samo prevladu-
joče vplivanjske funkcije,7 temveč tudi predstavitveno8 in estetsko (Kra-
njc 2003, 436). Čeprav kratka sporočila težijo k minimalni rabi ločil, je
v njihovih besedilih zaslediti kombinacije ločil, ki izražajo ritem oziro-
ma premor v govoru. Z uvajanjem značilnosti govorjenega jezika skuša
internetni jezik odražati situacijo govora, vendar je pri tem zelo omejen.
Tako odmik od lastnosti govora ostaja (Criystal 2001, 41, 89). S sporočili
se izraža tudi pozitiven odnos do športnikov. Ta se ob doseženih uspehih
kaže kot navdušenje, hvaljenje in čestitanje. Zapiše se s končnim klica-
jem oziroma njegovo reduplikacijo, ki odraža stopnjevanje sporočilnosti
in čustvenosti (Kalin Golob in Erjavec 2014, 226–227).
Raziskovalno vprašanje 3
Kakšna je uporaba emotikonov9 pri podjetjih, ki komunicirajo prek dru-
žabnega omrežja Twitter?
Kategorija stopnjevanje intenzivnosti čustvenega izražanja
Udeleženec C1, koda C1a1: »Razume samo tisti, ki je kdaj koli imel No-
kio 3310. :) :) #neuničljiv #retro« – izraz :) označuje10 zadovoljstvo ozi-
6 Osrajnik, Fišer in Popič (2015, 53) uporabljajo za zaporedno navajanje pik izraz večpičje.
7 Vplivanjska ali pozivna/impresivna/velevanjska/konativna vloga besedila, kjer avtor besedila
prejemnika ogovarja in navidezno vključuje v sporočilo. S tem si prizadeva prejemnika prepričati,
zainteresirati, čustveno ganiti, da bi ta kaj storil, upošteval ali opustil (Rutar in Čavničar 2004).
8 Vloga besedila je, da s prepričljivim nagovorom nekaj predstavi prejemniku sporočila. Pri tem
avtor napoveduje cilj in usmerja prejemnika (Hudej 2002, 64).
9 Upoštevali smo le zapise emotikonov, oblikovane z znaki na tipkovnici.
10 Razlaga Crystal (2001, 37).
cijo pik6 (...) kot sredstvo za spodbujanje radovednosti pri potrošniku, da
ta z zanimanjem sledi nadaljnji vsebini sporočila (besedilu ali povezavi),
ter kot sredstvo za nakazovanje ritma govora. Torej označuje premor, ki
se, kot smo opazili, pojavlja na sredi ali na koncu povedi. Pri slednjem
reduplikacija nadomešča končna ločila (piko, vprašaj in klicaj). Redup-
likacija ločil za stopnjevanje intenzivnosti izraženih čustev je skromna.
Zaznali smo jo samo pri udeležencu B3 (citat s kodo B3c1) in udeležen-
cu C1 (citat s kodo C1c1), in sicer pri vsebini sporočila, ki je v povezavi s
športnimi dogodki. Običajno je takrat moč čustovanja visoka.
Podjetja na družabnih omrežjih oblikujejo spletna besedila z name-
nom vplivanja na prejemnika oziroma potrošnika. S tem povečujejo pro-
dajo svojih izdelkov ali storitev (Fink Grubačević 2012; Kranjc 2003,
436). Opirajo se na spoznanja iz jezikoslovja in psihologije ter upošteva-
256 jo, kaj potrošnike najbolj pritegne. Tako nima besedilo samo prevladu-
joče vplivanjske funkcije,7 temveč tudi predstavitveno8 in estetsko (Kra-
njc 2003, 436). Čeprav kratka sporočila težijo k minimalni rabi ločil, je
v njihovih besedilih zaslediti kombinacije ločil, ki izražajo ritem oziro-
ma premor v govoru. Z uvajanjem značilnosti govorjenega jezika skuša
internetni jezik odražati situacijo govora, vendar je pri tem zelo omejen.
Tako odmik od lastnosti govora ostaja (Criystal 2001, 41, 89). S sporočili
se izraža tudi pozitiven odnos do športnikov. Ta se ob doseženih uspehih
kaže kot navdušenje, hvaljenje in čestitanje. Zapiše se s končnim klica-
jem oziroma njegovo reduplikacijo, ki odraža stopnjevanje sporočilnosti
in čustvenosti (Kalin Golob in Erjavec 2014, 226–227).
Raziskovalno vprašanje 3
Kakšna je uporaba emotikonov9 pri podjetjih, ki komunicirajo prek dru-
žabnega omrežja Twitter?
Kategorija stopnjevanje intenzivnosti čustvenega izražanja
Udeleženec C1, koda C1a1: »Razume samo tisti, ki je kdaj koli imel No-
kio 3310. :) :) #neuničljiv #retro« – izraz :) označuje10 zadovoljstvo ozi-
6 Osrajnik, Fišer in Popič (2015, 53) uporabljajo za zaporedno navajanje pik izraz večpičje.
7 Vplivanjska ali pozivna/impresivna/velevanjska/konativna vloga besedila, kjer avtor besedila
prejemnika ogovarja in navidezno vključuje v sporočilo. S tem si prizadeva prejemnika prepričati,
zainteresirati, čustveno ganiti, da bi ta kaj storil, upošteval ali opustil (Rutar in Čavničar 2004).
8 Vloga besedila je, da s prepričljivim nagovorom nekaj predstavi prejemniku sporočila. Pri tem
avtor napoveduje cilj in usmerja prejemnika (Hudej 2002, 64).
9 Upoštevali smo le zapise emotikonov, oblikovane z znaki na tipkovnici.
10 Razlaga Crystal (2001, 37).
