Page 260 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 260
Jezikovno izobraževanje in podjetja
ga komuniciranja je očitna. Podjetja so mu začela pripisovati vedno več-
ji pomen.
Spremenjen način komuniciranja ne zahteva samo drugačnosti v op-
ravilih, temveč tudi svojevrstno jezikovno izražanje. Podjetja so zače-
la povzemati značilnosti rabe internetnega jezika, ki je nastal pri sproš-
čenem komuniciranju med uporabniki interneta. Odražajo ga raznolike
domiselne oblike kratic, krajšav, izpeljank, neabecednih simbolov (števil-
ke, ločila, emotikoni in drugi posebni simboli) in številne druge. To dru-
gačnost rabe jezika skušamo razumeti z opravljeno raziskavo objavljenih
kratkih sporočil podjetij na družabnem omrežju Twitter.
S prvim raziskovalnim vprašanjem smo ugotavljali, kakšna je upora-
ba sloglish izrazov pri podjetjih, ki komunicirajo prek družabnega omrež-
ja Twitter. Ugotovili smo, da jih udeleženci raziskave vključujejo v svo-
260 ja sporočila. Zato smo oblikovali kategoriji uporaba izpeljank in zapisi v
angleščini. S podrobnejšo analizo smo ugotovili, da so tako izvirne an-
gleške besede kot njihove izpeljanke v glavnem zapisane kot posamezna
beseda v slovenskem stavku oziroma besedilu. Čeprav bi nekatere lahko
podjetja zapisala v slovenščini, saj imamo zanje ustrezne izraze, so raje
uporabila tuje. Za doseg čim boljše slovnične pravilnosti so celo njihovo
obliko prilagodila slovenski sklanjatvi. Celoten zapis stavka v anglešči-
ni smo zasledili samo pri dveh udeležencih raziskave, zato menimo, da je
takšno zapisovanje sporočil redko.
Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ugotavljali, kako upora-
bljajo ločila podjetja, ki komunicirajo prek družabnega omrežja Twitter.
Za pomoč smo si oblikovali kategorije reduplikacija za spodbujanje ra-
dovednosti, reduplikacija kot ritem govora in reduplikacija za stopnjeva-
nje intenzivnosti izraženih čustev. Ugotovili smo, da reduplikacija pik
(...) v sporočilu služi spodbujanju potrošnikove radovednosti, da nadalju-
je z branjem besedila oziroma sledi navedeni povezavi v sporočilu. S tem
podjetja pritegnejo potrošnikovo pozornost, da jim ta sledijo. Postopno
razkrivanje vsebine ga privablja, saj želi izvedeti, kaj sledi v nadaljevanju.
Tako podjetja popestrijo vsebino in dajo večji pomen dogajanju. Redupi-
kacija pik pa ne spodbuja samo radovednosti, temveč ima namen tudi po-
dajanja ritma govora. V analiziranih sporočilih se pojavlja na sredi ali na
koncu povedi, kjer označuje premor v govoru. Končno ločilo je v opazo-
vanih sporočilih vedno zapisano v obliki reduplikacije pik, kar razume-
mo kot dejstvo, da bi reduplikacija vprašaja ali klicaja izražala stopnjeva-
nje intenzivnosti čustev in ne premora v govoru. In prav to stopnjevanje
čustev je v analiziranih sporočilih izredno skromno. Zaznali smo samo
dva primera, ki sta z reduplikacijo klicajev poudarjala jakost čustev spo-
ga komuniciranja je očitna. Podjetja so mu začela pripisovati vedno več-
ji pomen.
Spremenjen način komuniciranja ne zahteva samo drugačnosti v op-
ravilih, temveč tudi svojevrstno jezikovno izražanje. Podjetja so zače-
la povzemati značilnosti rabe internetnega jezika, ki je nastal pri sproš-
čenem komuniciranju med uporabniki interneta. Odražajo ga raznolike
domiselne oblike kratic, krajšav, izpeljank, neabecednih simbolov (števil-
ke, ločila, emotikoni in drugi posebni simboli) in številne druge. To dru-
gačnost rabe jezika skušamo razumeti z opravljeno raziskavo objavljenih
kratkih sporočil podjetij na družabnem omrežju Twitter.
S prvim raziskovalnim vprašanjem smo ugotavljali, kakšna je upora-
ba sloglish izrazov pri podjetjih, ki komunicirajo prek družabnega omrež-
ja Twitter. Ugotovili smo, da jih udeleženci raziskave vključujejo v svo-
260 ja sporočila. Zato smo oblikovali kategoriji uporaba izpeljank in zapisi v
angleščini. S podrobnejšo analizo smo ugotovili, da so tako izvirne an-
gleške besede kot njihove izpeljanke v glavnem zapisane kot posamezna
beseda v slovenskem stavku oziroma besedilu. Čeprav bi nekatere lahko
podjetja zapisala v slovenščini, saj imamo zanje ustrezne izraze, so raje
uporabila tuje. Za doseg čim boljše slovnične pravilnosti so celo njihovo
obliko prilagodila slovenski sklanjatvi. Celoten zapis stavka v anglešči-
ni smo zasledili samo pri dveh udeležencih raziskave, zato menimo, da je
takšno zapisovanje sporočil redko.
Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ugotavljali, kako upora-
bljajo ločila podjetja, ki komunicirajo prek družabnega omrežja Twitter.
Za pomoč smo si oblikovali kategorije reduplikacija za spodbujanje ra-
dovednosti, reduplikacija kot ritem govora in reduplikacija za stopnjeva-
nje intenzivnosti izraženih čustev. Ugotovili smo, da reduplikacija pik
(...) v sporočilu služi spodbujanju potrošnikove radovednosti, da nadalju-
je z branjem besedila oziroma sledi navedeni povezavi v sporočilu. S tem
podjetja pritegnejo potrošnikovo pozornost, da jim ta sledijo. Postopno
razkrivanje vsebine ga privablja, saj želi izvedeti, kaj sledi v nadaljevanju.
Tako podjetja popestrijo vsebino in dajo večji pomen dogajanju. Redupi-
kacija pik pa ne spodbuja samo radovednosti, temveč ima namen tudi po-
dajanja ritma govora. V analiziranih sporočilih se pojavlja na sredi ali na
koncu povedi, kjer označuje premor v govoru. Končno ločilo je v opazo-
vanih sporočilih vedno zapisano v obliki reduplikacije pik, kar razume-
mo kot dejstvo, da bi reduplikacija vprašaja ali klicaja izražala stopnjeva-
nje intenzivnosti čustev in ne premora v govoru. In prav to stopnjevanje
čustev je v analiziranih sporočilih izredno skromno. Zaznali smo samo
dva primera, ki sta z reduplikacijo klicajev poudarjala jakost čustev spo-
