Page 261 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 261
Jezikovni vidiki kratkih sporočil pri komuniciranju podjetij 261
ročevalca. Oba sta bila vsebinsko povezana s športnimi dogodki, kjer sta
čustveno doživljanje in izražanje močna.
S tretjim raziskovalnim vprašanjem smo ugotavljali, kakšna je upo-
raba emotikonov pri podjetjih, ki komunicirajo prek družabnega omrež-
ja Twitter. Na osnovi pregledanih sporočil smo oblikovali kategoriji stop-
njevanje intenzivnosti čustvenega izražanja in nadomeščanje končnega
ločila. Udeleženci raziskave osnovne oblike emotikonov zelo pogosto za-
pisujejo v svoja sporočila, medtem ko je zapisovanje stopnjevalne oblike
zelo skromno. Opazili smo, da stopnjujejo predvsem pozitivno usmerje-
ne emotikone, in sicer tako, da posamezni emotikon zapišejo večkrat za-
poredoma ali pa da večkrat zaporedoma zapišejo zadnji znak, ki sesta-
vlja zapis emotikona. Pri pozitivno usmerjenih emotikonih je to zaklepaj.
Skromnost v uporabi emotikonov za stopnjevanje intenzivnosti izražanja
čustev pripisujemo dejstvu, da sporočila podjetja ne izražajo neposredne-
ga mnenja avtorja sporočila, temveč stališče podjetja. Avtor oblikuje spo-
ročilo zaradi naloženih mu delovnih obveznosti iz delovnega mesta, zato
je njegova čustvena povezanost z besedilom zagotovo manjša. Predpos-
tavljamo, da če bi bila vsebina sporočila tesno povezana s stališči avtor-
ja sporočila oziroma bi jo ta lahko sproščeno izrazil, bi bila uporaba emo-
tikonov za stopnjevanje intenzivnosti čustvenega izražanja veliko večja.
Opazili smo, da so emotikoni zelo pogosto zapisani na koncu povedi ozi-
roma stavka. To običajno privede do opustitve zapisa končnega ločila, kar
smo opazili tudi v sporočilih udeležencev naše raziskave. Emotikon je na-
domeščal piko ali klicaj, v nobenem primeru pa vprašaja. V nobenem ana-
liziranem besedilu brez končnega ločila, ki mu je pripadal emotikon, nis-
mo uspeli prepoznati vprašalne oblike zapisa. Zato predpostavljamo, da
je vprašaj za udeležence raziskave pomembno končno ločilo, zapisa kate-
rega niso pripravljeni opustiti. Ta poudarja vprašalno obliko povedi, brez
katere bi bil lahko namen zapisa nejasen in napačno razumljen.
Zaradi načina izvedbe raziskave in majhnosti vzorca ugotovitev ne
moremo posploševati na populacijo, vendar smo vseeno pridobili zani-
miva in koristna spoznanja o dogajanju s področja poslovnega komunici-
ranja v marketingu in jezikoslovja. Preučevali smo novonastale sodobne
pojave, ki jih ne spremljajo dolgoletna spoznanja in razlage. Zato meni-
mo, da smo z raziskavo prispevali k obogatitvi razumevanja nastalih in
še vedno nastajajočih sprememb jezikovnega izražanja pri poslovnem ko-
municiranju. Ker pri spletnem komuniciranju podjetja povzemajo oblike
izražanja, nastale pri zasebnem komuniciranju potrošnikov, predpostav-
ljamo, da bo v prihodnosti nastalo še veliko sprememb pri njihovem iz-
ražanju, saj potrošniki zavzeto oblikujejo vedno nove domiselne izraze.
ročevalca. Oba sta bila vsebinsko povezana s športnimi dogodki, kjer sta
čustveno doživljanje in izražanje močna.
S tretjim raziskovalnim vprašanjem smo ugotavljali, kakšna je upo-
raba emotikonov pri podjetjih, ki komunicirajo prek družabnega omrež-
ja Twitter. Na osnovi pregledanih sporočil smo oblikovali kategoriji stop-
njevanje intenzivnosti čustvenega izražanja in nadomeščanje končnega
ločila. Udeleženci raziskave osnovne oblike emotikonov zelo pogosto za-
pisujejo v svoja sporočila, medtem ko je zapisovanje stopnjevalne oblike
zelo skromno. Opazili smo, da stopnjujejo predvsem pozitivno usmerje-
ne emotikone, in sicer tako, da posamezni emotikon zapišejo večkrat za-
poredoma ali pa da večkrat zaporedoma zapišejo zadnji znak, ki sesta-
vlja zapis emotikona. Pri pozitivno usmerjenih emotikonih je to zaklepaj.
Skromnost v uporabi emotikonov za stopnjevanje intenzivnosti izražanja
čustev pripisujemo dejstvu, da sporočila podjetja ne izražajo neposredne-
ga mnenja avtorja sporočila, temveč stališče podjetja. Avtor oblikuje spo-
ročilo zaradi naloženih mu delovnih obveznosti iz delovnega mesta, zato
je njegova čustvena povezanost z besedilom zagotovo manjša. Predpos-
tavljamo, da če bi bila vsebina sporočila tesno povezana s stališči avtor-
ja sporočila oziroma bi jo ta lahko sproščeno izrazil, bi bila uporaba emo-
tikonov za stopnjevanje intenzivnosti čustvenega izražanja veliko večja.
Opazili smo, da so emotikoni zelo pogosto zapisani na koncu povedi ozi-
roma stavka. To običajno privede do opustitve zapisa končnega ločila, kar
smo opazili tudi v sporočilih udeležencev naše raziskave. Emotikon je na-
domeščal piko ali klicaj, v nobenem primeru pa vprašaja. V nobenem ana-
liziranem besedilu brez končnega ločila, ki mu je pripadal emotikon, nis-
mo uspeli prepoznati vprašalne oblike zapisa. Zato predpostavljamo, da
je vprašaj za udeležence raziskave pomembno končno ločilo, zapisa kate-
rega niso pripravljeni opustiti. Ta poudarja vprašalno obliko povedi, brez
katere bi bil lahko namen zapisa nejasen in napačno razumljen.
Zaradi načina izvedbe raziskave in majhnosti vzorca ugotovitev ne
moremo posploševati na populacijo, vendar smo vseeno pridobili zani-
miva in koristna spoznanja o dogajanju s področja poslovnega komunici-
ranja v marketingu in jezikoslovja. Preučevali smo novonastale sodobne
pojave, ki jih ne spremljajo dolgoletna spoznanja in razlage. Zato meni-
mo, da smo z raziskavo prispevali k obogatitvi razumevanja nastalih in
še vedno nastajajočih sprememb jezikovnega izražanja pri poslovnem ko-
municiranju. Ker pri spletnem komuniciranju podjetja povzemajo oblike
izražanja, nastale pri zasebnem komuniciranju potrošnikov, predpostav-
ljamo, da bo v prihodnosti nastalo še veliko sprememb pri njihovem iz-
ražanju, saj potrošniki zavzeto oblikujejo vedno nove domiselne izraze.
