Page 266 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 266
Jezikovno izobraževanje in podjetja
The purpose of the empirical part was to discover the significance assigned
to language education by people of the middle generation, to what degree
they participate in language education and find reasons for that. Individu-
als ascribe great significance to language education and largely participate
in it. The most common motive for this is personal desire for knowledge,
the most common obstacle preventing it is lack of time.
The purpose of this article is to research lifelong language learning in the
21st century.
Key words: lifelong learning, language education, adult education, foreign
languages, motivation.
Starodavni rek pravi, da kolikor jezikov govoriš, toliko veljaš (Zorko Men-
cin 2003, 71), a odraslim, kot posebni ciljni populaciji v jezikovnem izo-
266 braževanju, se šele v zadnjih desetletjih posveča več pozornosti (Dobnik
2001, 56). Sodobna družba, ki je različno poimenovana: refleksivna druž-
ba, potrošniška družba, družba tveganja pa tudi družba znanja, prinaša
novosti na tem področju. Koncept družbe znanja namreč prikazuje izo-
braževanje in učenje v vseh starostnih obdobjih in družbenih skupinah.
Ta koncept se je razvil ob ekonomskih, kulturnih, socialnih in političnih
spremembah v drugi polovici 20. stoletja, ko se je začel kazati vpliv de-
javnikov informacijske in kapitalske globalizacije, individualizma, hitre-
ga razvoja znanosti in tehnologije. Pojavil se je tudi prehod od tradicio-
nalnih pojmovanj vzgoje in izobraževanja, ki je bila namenjena otrokom
in mladini, k razmišljanju o permanentnem izobraževanju do razvoja uč-
nih strategij »za vse ljudi in vseh starosti v zamisli vseživljenjskega učenja
in učeče se družbe«. Drugačni pogledi na učenje in izobraževanje so plod
novih povezav, novih odkritij in interpretacij (Ličen 2006, 52).
Kljub vsemu naštetemu pa je mnenje, da se odrasli tujih jezikov ne
morejo učiti tako uspešno kot otroci, še vedno močno zakoreninjeno.
Prav tako je še vedno pogost tudi predsodek, da gre otrokom učenje laž-
je od rok kot odraslim. Odrasli so bili dolga leta odrinjeni na rob organi-
ziranih oblik vzgoje in izobraževanja, saj je bilo na področju učenja tujih
jezikov največ pozornosti posvečene otrokom. To je povezano tudi s tem,
da večina institucionaliziranega učenja tujih jezikov poteka v šolah. Na
druge oz. neinstitucionalizirane oblike učenja se še danes marsikje gle-
da podcenjujoče in zadržano, ne glede na to, ali dajejo boljše učne uspehe
kot formalne oblike ali ne. Pomanjkanje predstave o lastnem znanju in s
tem povezano nezaupanje v lastno znanje sta pogosto posledici pomanj-
kanja primerne povratne informacije in pripisovanja prevelikega pomena
formalnemu izobraževanju. Neformalnega izobraževanja se namreč na-
The purpose of the empirical part was to discover the significance assigned
to language education by people of the middle generation, to what degree
they participate in language education and find reasons for that. Individu-
als ascribe great significance to language education and largely participate
in it. The most common motive for this is personal desire for knowledge,
the most common obstacle preventing it is lack of time.
The purpose of this article is to research lifelong language learning in the
21st century.
Key words: lifelong learning, language education, adult education, foreign
languages, motivation.
Starodavni rek pravi, da kolikor jezikov govoriš, toliko veljaš (Zorko Men-
cin 2003, 71), a odraslim, kot posebni ciljni populaciji v jezikovnem izo-
266 braževanju, se šele v zadnjih desetletjih posveča več pozornosti (Dobnik
2001, 56). Sodobna družba, ki je različno poimenovana: refleksivna druž-
ba, potrošniška družba, družba tveganja pa tudi družba znanja, prinaša
novosti na tem področju. Koncept družbe znanja namreč prikazuje izo-
braževanje in učenje v vseh starostnih obdobjih in družbenih skupinah.
Ta koncept se je razvil ob ekonomskih, kulturnih, socialnih in političnih
spremembah v drugi polovici 20. stoletja, ko se je začel kazati vpliv de-
javnikov informacijske in kapitalske globalizacije, individualizma, hitre-
ga razvoja znanosti in tehnologije. Pojavil se je tudi prehod od tradicio-
nalnih pojmovanj vzgoje in izobraževanja, ki je bila namenjena otrokom
in mladini, k razmišljanju o permanentnem izobraževanju do razvoja uč-
nih strategij »za vse ljudi in vseh starosti v zamisli vseživljenjskega učenja
in učeče se družbe«. Drugačni pogledi na učenje in izobraževanje so plod
novih povezav, novih odkritij in interpretacij (Ličen 2006, 52).
Kljub vsemu naštetemu pa je mnenje, da se odrasli tujih jezikov ne
morejo učiti tako uspešno kot otroci, še vedno močno zakoreninjeno.
Prav tako je še vedno pogost tudi predsodek, da gre otrokom učenje laž-
je od rok kot odraslim. Odrasli so bili dolga leta odrinjeni na rob organi-
ziranih oblik vzgoje in izobraževanja, saj je bilo na področju učenja tujih
jezikov največ pozornosti posvečene otrokom. To je povezano tudi s tem,
da večina institucionaliziranega učenja tujih jezikov poteka v šolah. Na
druge oz. neinstitucionalizirane oblike učenja se še danes marsikje gle-
da podcenjujoče in zadržano, ne glede na to, ali dajejo boljše učne uspehe
kot formalne oblike ali ne. Pomanjkanje predstave o lastnem znanju in s
tem povezano nezaupanje v lastno znanje sta pogosto posledici pomanj-
kanja primerne povratne informacije in pripisovanja prevelikega pomena
formalnemu izobraževanju. Neformalnega izobraževanja se namreč na-
