Page 268 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 268
Jezikovno izobraževanje in podjetja
I. Lesar (2000, 21) se je že leta 2000 ukvarjala z vprašanji, za katera
se zdi, da so večna: zakaj se mnogi odrasli ne upajo spraševati o zadevah,
ki jih zanimajo? Ali gre morda za strah, da se bodo pred ljudmi osmešili
zato, ker nečesa ne vedo? So ti posamezniki morda osebe, ki v osebni ras-
ti ne vidijo končnega cilja in se čutijo dokončne oblikovane? T. i. »fixed
personalities« gotovo težko sprejmejo v svoje življenje idejo permanen-
tnega izobraževanja in jo še teže realizirajo?
Na podobna vprašanja, le da v zvezi z jezikovnim izobraževanjem, že-
limo odgovoriti tudi sami. Namen teoretičnega dela sestavka je s pomoč-
jo literature in do sedaj opravljenih raziskav opredeliti vseživljenjsko uče-
nje in izobraževanje, opisati njun pomen za osebnostni razvoj človeka in
njegovo delovanje v družbi, spodbude in ovire pri vseživljenjskem izobra-
ževanju, motive za vseživljenjsko izobraževanje, opredeliti jezikovno izo-
268 braževanje, predstaviti načine jezikovnega izobraževanja ter pomen jezi-
kovnega izobraževanja za človekov osebnostni razvoj in delovanje človeka
v družbi. Namen empiričnega dela je ugotoviti, kolikšno pomembnost je-
zikovnemu izobraževanju pripisujejo ljudje srednje generacije v Sloveniji,
v kolikšni meri se jezikovno izobražujejo ter raziskati vzroke za pomanj-
kanje jezikovnega izobraževanja.
Izobraževanje odraslih
Za večjo jasnost v nadaljevanju besedila moramo najprej opredeliti pojma
izobraževanje in učenje.
»Izobraževanje pomeni vsako namensko in sistematično učno aktivnost,
ki ima svoje učne cilje in namene.« Izobraževanje vključuje trajajočo in or-
ganizirano komunikacijo med dvema ali več osebami. Ta komunikacija
vključuje izmenjavo sporočil in je lahko besedna ali nebesedna, posredna
ali neposredna, na istem mestu ali na daljavo. Poteka torej lahko po zelo raz-
ličnih komunikacijskih kanalih, njen namen pa je povzročiti učenje in pri-
dobivanje znanja ter razvoj zmožnosti (Skubic Ermenc 2014, 53).
»Učenje je psihična aktivnost, ki jo izvaja udeleženec izobraževanja«
(prav tam). Brez učenja ni izobraževanja, obstaja pa učenje brez izobraže-
vanja, saj ne dobimo za vsako učenje potrdila, kreditov, spričeval, diplo-
me. Kodelja (2008, po Skubic Ermenc 2014, 53) izpostavlja, da je učenje
širši pojem od izobraževanja, saj je učenje vsebovano v izobraževanju. Ob-
seg pojma učenje je tako širši od obsega pojma izobraževanje, saj obstaja
učenje, ki ga izobraževanje ne vključuje. Vsako učenje pa je nujni pogoj
izobraževanja. Vsak proces izobraževanja je proces učenja, vendar pa ni
vsak proces učenja izobraževalni proces.
I. Lesar (2000, 21) se je že leta 2000 ukvarjala z vprašanji, za katera
se zdi, da so večna: zakaj se mnogi odrasli ne upajo spraševati o zadevah,
ki jih zanimajo? Ali gre morda za strah, da se bodo pred ljudmi osmešili
zato, ker nečesa ne vedo? So ti posamezniki morda osebe, ki v osebni ras-
ti ne vidijo končnega cilja in se čutijo dokončne oblikovane? T. i. »fixed
personalities« gotovo težko sprejmejo v svoje življenje idejo permanen-
tnega izobraževanja in jo še teže realizirajo?
Na podobna vprašanja, le da v zvezi z jezikovnim izobraževanjem, že-
limo odgovoriti tudi sami. Namen teoretičnega dela sestavka je s pomoč-
jo literature in do sedaj opravljenih raziskav opredeliti vseživljenjsko uče-
nje in izobraževanje, opisati njun pomen za osebnostni razvoj človeka in
njegovo delovanje v družbi, spodbude in ovire pri vseživljenjskem izobra-
ževanju, motive za vseživljenjsko izobraževanje, opredeliti jezikovno izo-
268 braževanje, predstaviti načine jezikovnega izobraževanja ter pomen jezi-
kovnega izobraževanja za človekov osebnostni razvoj in delovanje človeka
v družbi. Namen empiričnega dela je ugotoviti, kolikšno pomembnost je-
zikovnemu izobraževanju pripisujejo ljudje srednje generacije v Sloveniji,
v kolikšni meri se jezikovno izobražujejo ter raziskati vzroke za pomanj-
kanje jezikovnega izobraževanja.
Izobraževanje odraslih
Za večjo jasnost v nadaljevanju besedila moramo najprej opredeliti pojma
izobraževanje in učenje.
»Izobraževanje pomeni vsako namensko in sistematično učno aktivnost,
ki ima svoje učne cilje in namene.« Izobraževanje vključuje trajajočo in or-
ganizirano komunikacijo med dvema ali več osebami. Ta komunikacija
vključuje izmenjavo sporočil in je lahko besedna ali nebesedna, posredna
ali neposredna, na istem mestu ali na daljavo. Poteka torej lahko po zelo raz-
ličnih komunikacijskih kanalih, njen namen pa je povzročiti učenje in pri-
dobivanje znanja ter razvoj zmožnosti (Skubic Ermenc 2014, 53).
»Učenje je psihična aktivnost, ki jo izvaja udeleženec izobraževanja«
(prav tam). Brez učenja ni izobraževanja, obstaja pa učenje brez izobraže-
vanja, saj ne dobimo za vsako učenje potrdila, kreditov, spričeval, diplo-
me. Kodelja (2008, po Skubic Ermenc 2014, 53) izpostavlja, da je učenje
širši pojem od izobraževanja, saj je učenje vsebovano v izobraževanju. Ob-
seg pojma učenje je tako širši od obsega pojma izobraževanje, saj obstaja
učenje, ki ga izobraževanje ne vključuje. Vsako učenje pa je nujni pogoj
izobraževanja. Vsak proces izobraževanja je proces učenja, vendar pa ni
vsak proces učenja izobraževalni proces.
