Page 269 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 269
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje 269
Tudi ko govorimo o izobraževanju odraslih, moramo razlikovati med
pojmoma izobraževanje odraslih in učenje odraslih. Izobraževanje odra-
slih (adult education) so »procesi učenja, ki so organizirani in namerni,
zadajajo si cilje, želijo nekaj spreminjati glede na osebna ali javna priča-
kovanja, značilne so sistematičnost, načrtnost, zavestnost«. Učenje odra-
slih (adult learning) pa se dogaja v »času in prostoru, kjer človek biva, do-
življa svoje okolje, se giblje, ustvarja; učenje je del vsakdanjega življenja«
(Ličen 2006, 21).
Izobraževanje odraslih se je razširilo od izobraževanja in usposablja-
nja na delu na učenje v različnih okoljih in obdobjih. Učenje se v različ-
nih obdobjih kaže kot sredstvo oz. potencialna energija za uresničevanje
življenjskih zgodb (prav tam, 10). Izobraževanje v odraslosti lahko poj-
mujemo kot modrost prilagajanja okolju, spreminjanja okolja in osebno-
stnega razvoja. Oblike izobraževanja odraslih niso toge in nespreminjajo-
če, ampak se neprestano spreminjajo (prav tam, 11).
Besedna zveza izobraževanje odraslih zaobjema dve razsežnosti: in-
tencionalno oz. organizirano dejavnost procesov izobraževanja in »uče-
nje v odraslosti, ki se dogaja v vsakdanjem življenju ob spremembah«
(prav tam, 19).
Veda, ki raziskuje izobraževanje odraslih v sklopu različnih koncep-
tov in značilnosti, ki vplivajo na učenje in izobraževanje v odraslosti, vzro-
ke stanja v izobraževanju in učenju odraslih, je andragogika. Andragogi-
ka se z namenom odpiranja novih razsežnosti raziskovalnih problemov
povezuje tudi z drugimi disciplinami; npr. andragogika ne more prezre-
ti spola kot biološke in socialne kategorije, ki vpliva na učenje in izobra-
ževanje (prav tam, 19).
Vseživljenjsko izobraževanje v povezavi z vseživljenjskim učenjem
Vseživljenjsko izobraževanje ima svoje korenine v mladosti in formal-
nem izobraževanju, ki ga izvajajo šole (Rebolj 2008, 15). Koncept vseži-
vljenjskega učenja se opira na izobraževalno politiko, ki spodbuja ljudi
k nenehnemu izobraževanju in učenju (Skubic Ermenc 2014, 51). K. Sku-
bic Ermenc (prav tam) piše, da lahko ločimo najmanj tri dimenzije vseži-
vljenjskega učenja, in sicer formalno, neformalno in informalno oz. pri-
ložnostno učenje.
Razmejitve med naštetimi pojmi niso enoznačne in v literaturi niso
enako opisane (prav tam). Muršak (2002, po Skubic Ermenc 2014, 51)
piše, da je meja med neformalnim in formalnim izobraževanjem prožna.
Samoizobraževanje je po njegovem mnenju lahko del permanentnega iz-
obraževanja, vendar v primeru, da posameznik sledi predpisanemu izo-
Tudi ko govorimo o izobraževanju odraslih, moramo razlikovati med
pojmoma izobraževanje odraslih in učenje odraslih. Izobraževanje odra-
slih (adult education) so »procesi učenja, ki so organizirani in namerni,
zadajajo si cilje, želijo nekaj spreminjati glede na osebna ali javna priča-
kovanja, značilne so sistematičnost, načrtnost, zavestnost«. Učenje odra-
slih (adult learning) pa se dogaja v »času in prostoru, kjer človek biva, do-
življa svoje okolje, se giblje, ustvarja; učenje je del vsakdanjega življenja«
(Ličen 2006, 21).
Izobraževanje odraslih se je razširilo od izobraževanja in usposablja-
nja na delu na učenje v različnih okoljih in obdobjih. Učenje se v različ-
nih obdobjih kaže kot sredstvo oz. potencialna energija za uresničevanje
življenjskih zgodb (prav tam, 10). Izobraževanje v odraslosti lahko poj-
mujemo kot modrost prilagajanja okolju, spreminjanja okolja in osebno-
stnega razvoja. Oblike izobraževanja odraslih niso toge in nespreminjajo-
če, ampak se neprestano spreminjajo (prav tam, 11).
Besedna zveza izobraževanje odraslih zaobjema dve razsežnosti: in-
tencionalno oz. organizirano dejavnost procesov izobraževanja in »uče-
nje v odraslosti, ki se dogaja v vsakdanjem življenju ob spremembah«
(prav tam, 19).
Veda, ki raziskuje izobraževanje odraslih v sklopu različnih koncep-
tov in značilnosti, ki vplivajo na učenje in izobraževanje v odraslosti, vzro-
ke stanja v izobraževanju in učenju odraslih, je andragogika. Andragogi-
ka se z namenom odpiranja novih razsežnosti raziskovalnih problemov
povezuje tudi z drugimi disciplinami; npr. andragogika ne more prezre-
ti spola kot biološke in socialne kategorije, ki vpliva na učenje in izobra-
ževanje (prav tam, 19).
Vseživljenjsko izobraževanje v povezavi z vseživljenjskim učenjem
Vseživljenjsko izobraževanje ima svoje korenine v mladosti in formal-
nem izobraževanju, ki ga izvajajo šole (Rebolj 2008, 15). Koncept vseži-
vljenjskega učenja se opira na izobraževalno politiko, ki spodbuja ljudi
k nenehnemu izobraževanju in učenju (Skubic Ermenc 2014, 51). K. Sku-
bic Ermenc (prav tam) piše, da lahko ločimo najmanj tri dimenzije vseži-
vljenjskega učenja, in sicer formalno, neformalno in informalno oz. pri-
ložnostno učenje.
Razmejitve med naštetimi pojmi niso enoznačne in v literaturi niso
enako opisane (prav tam). Muršak (2002, po Skubic Ermenc 2014, 51)
piše, da je meja med neformalnim in formalnim izobraževanjem prožna.
Samoizobraževanje je po njegovem mnenju lahko del permanentnega iz-
obraževanja, vendar v primeru, da posameznik sledi predpisanemu izo-
