Page 267 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 267
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje 267
vadno ne vrednoti, uspehov se ne meri, pa tudi priznanj je manj (Dob-
nik 2001, 56).
Odraslost je bila v preteklosti razmeroma stabilno obdobje, v katerem
so bile vloge zelo jasno opredeljene. Danes pa je odraslost predstavljena
kot interaktivna zgodba. Izobraževanje odraslih se giblje med spremem-
bami življenjskega sloga v odraslosti ter spremembami v izobraževanju.
Sledi gospodarskemu in kulturnemu dogajanju. Tako se tudi andragoška
dejavnost zelo hitro spreminja – ni namreč odvisna le od področij v pove-
zavi s procesi učenja in delovanja možganov ali pa od vplivov družbene-
ga in naravnega spola, starosti, socialnega, kulturnega in naravnega okolja
na učenje odraslega; z informacijsko tehnologijo se pojavlja mnogo novih
tako strokovnih kot praktičnih izzivov (Ličen 2006, 9).
V 21. stoletju smo priča mnogim spremembam, predvsem spremem-
bam na področju informacijsko-komunikacijsko tehnologije, zaradi če-
sar je komunikacija z ljudmi na drugih delih sveta lahko takojšnja. Pred
leti je bilo znanje tujih jezikov opredeljeno kot dodatna zaželena vešči-
na. Današnja delovna mesta pa za uspešnost posameznika pri opravlja-
nju delovnih nalog zahtevajo dobro znanje tujih jezikov (Zorko Mencin
2003, 72). Večja odprtost družbe in mednarodnih povezav in delež tujih
podjetij in kapitala pripomoreta k temu, da pomembnost dobrega zna-
nja tujih jezikov pri poslovnem in osebnem uspehu vse bolj narašča. Zna-
nje tujih jezikov odpira vrata v svet, obvladovanje tujih jezikov je neizo-
gibno, če se hočemo pripraviti na nove poslovne izzive na svetovnem trgu
(Zorko Mencin 2001, 94). Mnoga podjetja namreč svoje delovanje raz-
širjajo v druge države, pa tudi tuja podjetja na našem, slovenskem podro-
čju, ustvarjajo svoje podružnice. Znanje tujih jezikov je tako skorajda nuj-
no za zasedbo različnih profilov delovnih mest; ne le vodstvenih, temveč
tudi administrativnih. Vendar ali se posamezniki zavedajo pomena, ki ga
ima znanje tujih jezikov za zaposlitev? Nekatere raziskave so namreč po-
kazale, da imajo boljše možnosti za zaposlitev tisti posamezniki, ki imajo
boljše jezikovno znanje (Urad RS za mladino 2015). Vendar razlog za nuj-
nost jezikovnega izobraževanja ni le poslovni, ampak tudi ta, da sodob-
ne družbe postajajo multikultularne, skupaj tako živijo različne etnične
skupine. Že več desetletij namreč spremljamo migracijske tokove v raz-
lične smeri. V Evropi je mešanje ljudi različnih narodnosti splošen pojav.
Meje med državami namreč niso bile nikoli povsem natančno določene
(Tatković 2001, 24). V pričujočem prispevku se bomo tako ukvarjali s po-
menom, ki ga ima vseživljenjsko jezikovno izobraževanje v 21. stoletju, in
z zavedanjem tega s strani posameznikov.
vadno ne vrednoti, uspehov se ne meri, pa tudi priznanj je manj (Dob-
nik 2001, 56).
Odraslost je bila v preteklosti razmeroma stabilno obdobje, v katerem
so bile vloge zelo jasno opredeljene. Danes pa je odraslost predstavljena
kot interaktivna zgodba. Izobraževanje odraslih se giblje med spremem-
bami življenjskega sloga v odraslosti ter spremembami v izobraževanju.
Sledi gospodarskemu in kulturnemu dogajanju. Tako se tudi andragoška
dejavnost zelo hitro spreminja – ni namreč odvisna le od področij v pove-
zavi s procesi učenja in delovanja možganov ali pa od vplivov družbene-
ga in naravnega spola, starosti, socialnega, kulturnega in naravnega okolja
na učenje odraslega; z informacijsko tehnologijo se pojavlja mnogo novih
tako strokovnih kot praktičnih izzivov (Ličen 2006, 9).
V 21. stoletju smo priča mnogim spremembam, predvsem spremem-
bam na področju informacijsko-komunikacijsko tehnologije, zaradi če-
sar je komunikacija z ljudmi na drugih delih sveta lahko takojšnja. Pred
leti je bilo znanje tujih jezikov opredeljeno kot dodatna zaželena vešči-
na. Današnja delovna mesta pa za uspešnost posameznika pri opravlja-
nju delovnih nalog zahtevajo dobro znanje tujih jezikov (Zorko Mencin
2003, 72). Večja odprtost družbe in mednarodnih povezav in delež tujih
podjetij in kapitala pripomoreta k temu, da pomembnost dobrega zna-
nja tujih jezikov pri poslovnem in osebnem uspehu vse bolj narašča. Zna-
nje tujih jezikov odpira vrata v svet, obvladovanje tujih jezikov je neizo-
gibno, če se hočemo pripraviti na nove poslovne izzive na svetovnem trgu
(Zorko Mencin 2001, 94). Mnoga podjetja namreč svoje delovanje raz-
širjajo v druge države, pa tudi tuja podjetja na našem, slovenskem podro-
čju, ustvarjajo svoje podružnice. Znanje tujih jezikov je tako skorajda nuj-
no za zasedbo različnih profilov delovnih mest; ne le vodstvenih, temveč
tudi administrativnih. Vendar ali se posamezniki zavedajo pomena, ki ga
ima znanje tujih jezikov za zaposlitev? Nekatere raziskave so namreč po-
kazale, da imajo boljše možnosti za zaposlitev tisti posamezniki, ki imajo
boljše jezikovno znanje (Urad RS za mladino 2015). Vendar razlog za nuj-
nost jezikovnega izobraževanja ni le poslovni, ampak tudi ta, da sodob-
ne družbe postajajo multikultularne, skupaj tako živijo različne etnične
skupine. Že več desetletij namreč spremljamo migracijske tokove v raz-
lične smeri. V Evropi je mešanje ljudi različnih narodnosti splošen pojav.
Meje med državami namreč niso bile nikoli povsem natančno določene
(Tatković 2001, 24). V pričujočem prispevku se bomo tako ukvarjali s po-
menom, ki ga ima vseživljenjsko jezikovno izobraževanje v 21. stoletju, in
z zavedanjem tega s strani posameznikov.
