Page 271 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 271
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje 271
temu pa bi sicer lahko pripomogla veda, ki se razvija: gerontologija. Ta se
ukvarja z raziskovanjem in razvijanjem izobraževanja v poznejših letih.
Angleški spletni slovar pa vseživljenjsko učenje opredeljuje kot for-
malno in neformalno učenje, namenjeno spodbujanju stalnega razvoja in
izboljšanju znanja in spretnosti, potrebnih za zaposlovanje in osebno iz-
polnitev (Collins 2016). Ta definicija se na nek način povezuje s pojmo-
vanjem vseživljenjskega učenja, kot ga opredeljuje N. Ličen (2006, 181).
Omenjena avtorica sicer ne napiše neposredno, da je vseživljenjsko uče-
nje pogosto povezano s potrebami v povezavi z delovnimi mesti, a ven-
darle piše, da se povečini izobraževanje odraslih navezuje na obdobje, ko
so ljudje še zaposleni.
Kot lahko sklenemo, diskurzi vseživljenjskega učenja niso nekaj to-
gega, temveč so se skozi desetletja spreminjali. Vpliv na te spremembe so
imele gospodarski, kulturni in družbeni fenomeni v posameznih okoljih
in obdobjih. Vsekakor pa je na interpretacijo vseživljenjskega učenja vpli-
val tudi nov pogled na učenje in izobraževanje v postmoderni (prav tam,
83).
Enotna opredelitev vseživljenjskega učenja, kot piše N. Ličen (prav
tam, 88), tako ne obstaja. Lažje je namreč opisovati, katere značilnosti je
opaziti v povezavi med izobraževanjem odraslih in vseživljenjskim uče-
njem.
Sestavni del vseživljenjskega izobraževanja
– jezikovno učenje in izobraževanje
Vseživljenjsko izobraževanje je odziv na različne družbene spremembe v
informacijski tehnologiji. Sodobni način življenja od posameznika terja
nenehno prilagajanje, kar zahteva nepretrgan proces učenja in izpopol-
njevanja (Ferletič 2003, 34).
Kot piše K. Ferletič (2003, 34), je vseživljenjsko izobraževanje ključ
za doseganje socialne integracije. Učenje v najširšem pomenu zaradi spre-
minjanja družbe postaja vse pomembnejše. Ljudje v informacijski družbi
preživijo na osnovi svojega znanja (prav tam). Učenje je bistvenega pome-
na za vse zaposlene in podjetja. Izobraževanje pa ni nič drugega kot na-
črtno učenje. Prav zaradi te značilnosti mora biti izobraževanje povezano
s ključnimi dejavniki razvoja in rasti podjetja. Negotovo okolje podje-
tja od vodstev podjetij zahteva nove izobraževalne vsebine, ki upoštevajo
vrednotne sisteme posameznikov, različnosti življenjskih slogov, njihove
cilje in potrebe, želje po uveljavitvi in priznanju (prav tam, 70). Pomen je-
zikovnih spretnosti in veščin narašča pri opravljanju poklicnih vlog, ko
gre za prost pretok ljudi, informacij in idej v organizacijah in izven njih.
temu pa bi sicer lahko pripomogla veda, ki se razvija: gerontologija. Ta se
ukvarja z raziskovanjem in razvijanjem izobraževanja v poznejših letih.
Angleški spletni slovar pa vseživljenjsko učenje opredeljuje kot for-
malno in neformalno učenje, namenjeno spodbujanju stalnega razvoja in
izboljšanju znanja in spretnosti, potrebnih za zaposlovanje in osebno iz-
polnitev (Collins 2016). Ta definicija se na nek način povezuje s pojmo-
vanjem vseživljenjskega učenja, kot ga opredeljuje N. Ličen (2006, 181).
Omenjena avtorica sicer ne napiše neposredno, da je vseživljenjsko uče-
nje pogosto povezano s potrebami v povezavi z delovnimi mesti, a ven-
darle piše, da se povečini izobraževanje odraslih navezuje na obdobje, ko
so ljudje še zaposleni.
Kot lahko sklenemo, diskurzi vseživljenjskega učenja niso nekaj to-
gega, temveč so se skozi desetletja spreminjali. Vpliv na te spremembe so
imele gospodarski, kulturni in družbeni fenomeni v posameznih okoljih
in obdobjih. Vsekakor pa je na interpretacijo vseživljenjskega učenja vpli-
val tudi nov pogled na učenje in izobraževanje v postmoderni (prav tam,
83).
Enotna opredelitev vseživljenjskega učenja, kot piše N. Ličen (prav
tam, 88), tako ne obstaja. Lažje je namreč opisovati, katere značilnosti je
opaziti v povezavi med izobraževanjem odraslih in vseživljenjskim uče-
njem.
Sestavni del vseživljenjskega izobraževanja
– jezikovno učenje in izobraževanje
Vseživljenjsko izobraževanje je odziv na različne družbene spremembe v
informacijski tehnologiji. Sodobni način življenja od posameznika terja
nenehno prilagajanje, kar zahteva nepretrgan proces učenja in izpopol-
njevanja (Ferletič 2003, 34).
Kot piše K. Ferletič (2003, 34), je vseživljenjsko izobraževanje ključ
za doseganje socialne integracije. Učenje v najširšem pomenu zaradi spre-
minjanja družbe postaja vse pomembnejše. Ljudje v informacijski družbi
preživijo na osnovi svojega znanja (prav tam). Učenje je bistvenega pome-
na za vse zaposlene in podjetja. Izobraževanje pa ni nič drugega kot na-
črtno učenje. Prav zaradi te značilnosti mora biti izobraževanje povezano
s ključnimi dejavniki razvoja in rasti podjetja. Negotovo okolje podje-
tja od vodstev podjetij zahteva nove izobraževalne vsebine, ki upoštevajo
vrednotne sisteme posameznikov, različnosti življenjskih slogov, njihove
cilje in potrebe, želje po uveljavitvi in priznanju (prav tam, 70). Pomen je-
zikovnih spretnosti in veščin narašča pri opravljanju poklicnih vlog, ko
gre za prost pretok ljudi, informacij in idej v organizacijah in izven njih.
