Page 272 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 272
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Številne globalne spremembe v svetu so razlog, da je izobraževanje tujih
jezikov v razcvetu (Zorko Mencin 2003, 71).
»Pod pojmom jezikovno izobraževanje ali izobraževanje tujih jezikov ra-
zumemo različne vrste pridobivanja tujih jezikov« (prav tam). V praksi se
mnogokrat uporabljajo izraza B ali drugi jezik. Govorimo o zaokroženem,
povezanem pridobivanju znanja, spretnosti in veščin, ki so uporabne v raz-
ličnih življenjskih in poklicnih situacijah s tujimi govorci. »Pojem tuji jezik
se nanaša na katerikoli jezik in je v vsakodnevni uporabi« (prav tam).
»Učenje tujega jezika pomeni postopno in sistematično razvijanje sposob-
nosti slušnega razumevanja, branja, pisnega in ustnega izražanja v ciljnem
jeziku« (prav tam). Ciljni jezik je tisti jezik, ki se ga želijo udeleženci nauči-
ti oziroma ga izpopolniti glede na specifične izobraževalne cilje (prav tam).
272 Mackiewicz (2016) navaja naslednja načela, ki so pomembna z vidika
vseživljenjskega jezikovnega učenja:
– vseživljenjsko učenje zajema celoten spekter učenja, vključno z
učenjem izven formalne izobraževalne ustanove;
– vseživljenjsko učenje zahteva novo pedagogiko, tj. premik pou-
darka od pridobivanja znanja k razvoju kompetenc kot tudi pre-
mik od poučevanja k učenju; pomembne so kompetence, ne pa,
kako je bilo znanje pridobljeno;
– vseživljenjsko učenje zahteva novo kulturo učenja, zlasti razvoj
učenja skupnosti, mest in regij ter vzpostavitev lokalnih večna-
menskih učnih centrov, povezanih z internetom;
– vseživljenjsko učenje zahteva usklajeno delovanje s strani vseh
zainteresiranih strani, vključno z učenci sami: lokalne oblas-
ti, šole, univerze, ostalih ponudnikov učenja in s tem povezanih
storitev, raziskovalnih središča, podjetij, javnih zavodov za za-
poslovanje itd .To pa v zameno zahteva premik v odnosu s stra-
ni vseh izvajalcev izobraževanja, ki morajo poskrbeti za različne
skupine in interakcijo z drugimi ponudniki na tem področju;
– kakovost opravljanja zelo odvisna od kakovosti učiteljev in izo-
braževanja učiteljev.
Temeljni jezikovni smotri evropske usmeritve učenja tujih jezikov so
(Zorko Mencin 2003, 71):
– pospeševanje in uveljavljanje evropske jezikovne raznolikosti,
– spodbujanje vseživljenjskega učenja jezikov,
– spodbujanje in uveljavljanje večjezičnosti evropskih državljanov,
Številne globalne spremembe v svetu so razlog, da je izobraževanje tujih
jezikov v razcvetu (Zorko Mencin 2003, 71).
»Pod pojmom jezikovno izobraževanje ali izobraževanje tujih jezikov ra-
zumemo različne vrste pridobivanja tujih jezikov« (prav tam). V praksi se
mnogokrat uporabljajo izraza B ali drugi jezik. Govorimo o zaokroženem,
povezanem pridobivanju znanja, spretnosti in veščin, ki so uporabne v raz-
ličnih življenjskih in poklicnih situacijah s tujimi govorci. »Pojem tuji jezik
se nanaša na katerikoli jezik in je v vsakodnevni uporabi« (prav tam).
»Učenje tujega jezika pomeni postopno in sistematično razvijanje sposob-
nosti slušnega razumevanja, branja, pisnega in ustnega izražanja v ciljnem
jeziku« (prav tam). Ciljni jezik je tisti jezik, ki se ga želijo udeleženci nauči-
ti oziroma ga izpopolniti glede na specifične izobraževalne cilje (prav tam).
272 Mackiewicz (2016) navaja naslednja načela, ki so pomembna z vidika
vseživljenjskega jezikovnega učenja:
– vseživljenjsko učenje zajema celoten spekter učenja, vključno z
učenjem izven formalne izobraževalne ustanove;
– vseživljenjsko učenje zahteva novo pedagogiko, tj. premik pou-
darka od pridobivanja znanja k razvoju kompetenc kot tudi pre-
mik od poučevanja k učenju; pomembne so kompetence, ne pa,
kako je bilo znanje pridobljeno;
– vseživljenjsko učenje zahteva novo kulturo učenja, zlasti razvoj
učenja skupnosti, mest in regij ter vzpostavitev lokalnih večna-
menskih učnih centrov, povezanih z internetom;
– vseživljenjsko učenje zahteva usklajeno delovanje s strani vseh
zainteresiranih strani, vključno z učenci sami: lokalne oblas-
ti, šole, univerze, ostalih ponudnikov učenja in s tem povezanih
storitev, raziskovalnih središča, podjetij, javnih zavodov za za-
poslovanje itd .To pa v zameno zahteva premik v odnosu s stra-
ni vseh izvajalcev izobraževanja, ki morajo poskrbeti za različne
skupine in interakcijo z drugimi ponudniki na tem področju;
– kakovost opravljanja zelo odvisna od kakovosti učiteljev in izo-
braževanja učiteljev.
Temeljni jezikovni smotri evropske usmeritve učenja tujih jezikov so
(Zorko Mencin 2003, 71):
– pospeševanje in uveljavljanje evropske jezikovne raznolikosti,
– spodbujanje vseživljenjskega učenja jezikov,
– spodbujanje in uveljavljanje večjezičnosti evropskih državljanov,
