Page 280 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 280
Jezikovno izobraževanje in podjetja
izobraževanja kadrov, še posebej v decentralno organiziranih organizaci-
jah (Geder 2001, 67).
Pomembna smer razvoja jezikovnega izobraževanja sta izobraževanje
na daljavo in neformalno pridobivanje znanja tujih jezikov. Obstoj različ-
nih medijev in sodobna tehnologija omogočata pridobivanje znanja tuje-
ga jezika brez neposredne navzočnosti mentorja. Tako izobraževanje je
lahko uspešno le, če temelji na jasno zastavljenih ciljih in jasnem kon-
ceptu vsebin. V tem primeru je programiranje ključno, saj mentor s svo-
jim delom ne more vplivati na potek izobraževanja. Vse stopnje morajo
biti predvidene vnaprej. Pri tem je bistveno, da je program narejen celo-
vito in pregledno, da so vsi njegovi elementi osmišljeni glede na končni
cilj izobraževanja in glede na posamezne etapne cilje (Dobnik 2001, 74).
280 Spodbude in ovire pri učenju odraslih
Sila, ki spodbudi ljudi k vključitvi v izobraževalni program in da v njem
vztrajajo, se imenuje motivacija. Če je motivacija nizka, sta udeležba v iz-
obraževanju in vztrajanje v njem manj verjetna. Če pa je motivacija viso-
ka, bodo odrasli premagali marsikatero oviro, ki jim preprečuje izobraže-
vanje (Radovan 2007, 36).
Dejavnike, ki vplivajo na večjo ali manjšo motiviranost za izobraže-
vanje, običajno preučujemo z dveh vidikov; prvi se osredotoča predvsem
na notranje dejavnike motivacije za izobraževanje, kamor sodijo npr. pot-
rebe, motivi, vrednote, pričakovanja, prepričanja, itd., drugi pa na zuna-
nje dejavnike, pod katerimi se človek vključuje v izobraževanje, to so npr.
spol, starost, zaposlitveni status, položaj na delovnem mestu ipd. (prav
tam).
Razlogov, zaradi katerih se nekdo vključi v izobraževalni program in
v njem tudi vztraja, običajno ni mogoče strniti samo na en vidik, saj so ra-
znovrstni in običajno ne delujejo posamezno drug od drugega (prav tam).
Če želimo preučiti, kateri motivacijski dejavniki so najpomembnejši,
nam bo najbolje pomagal model, ki ga je oblikovala K. P. Cross (1981, po
Radovan 2007, 35), ki preučuje ovire, zaradi katerih se odrasli ne vključu-
jejo v izobraževanje. Pred vključitvijo v izobraževalni program in po tem,
ko so vanj že vključeni, morajo odrasli premagovati tri vrste ovir.
To so:
– situacijske ovire, ki izvirajo iz posameznikovega trenutnega po-
ložaja: družinske, finančne in zdravstvene težave, težave s prevo-
zom, pomanjkanjem časa in druge težave, ki jih morajo rešiti, da
se sploh lahko udeležijo izobraževanja ali v njem ostanejo;
izobraževanja kadrov, še posebej v decentralno organiziranih organizaci-
jah (Geder 2001, 67).
Pomembna smer razvoja jezikovnega izobraževanja sta izobraževanje
na daljavo in neformalno pridobivanje znanja tujih jezikov. Obstoj različ-
nih medijev in sodobna tehnologija omogočata pridobivanje znanja tuje-
ga jezika brez neposredne navzočnosti mentorja. Tako izobraževanje je
lahko uspešno le, če temelji na jasno zastavljenih ciljih in jasnem kon-
ceptu vsebin. V tem primeru je programiranje ključno, saj mentor s svo-
jim delom ne more vplivati na potek izobraževanja. Vse stopnje morajo
biti predvidene vnaprej. Pri tem je bistveno, da je program narejen celo-
vito in pregledno, da so vsi njegovi elementi osmišljeni glede na končni
cilj izobraževanja in glede na posamezne etapne cilje (Dobnik 2001, 74).
280 Spodbude in ovire pri učenju odraslih
Sila, ki spodbudi ljudi k vključitvi v izobraževalni program in da v njem
vztrajajo, se imenuje motivacija. Če je motivacija nizka, sta udeležba v iz-
obraževanju in vztrajanje v njem manj verjetna. Če pa je motivacija viso-
ka, bodo odrasli premagali marsikatero oviro, ki jim preprečuje izobraže-
vanje (Radovan 2007, 36).
Dejavnike, ki vplivajo na večjo ali manjšo motiviranost za izobraže-
vanje, običajno preučujemo z dveh vidikov; prvi se osredotoča predvsem
na notranje dejavnike motivacije za izobraževanje, kamor sodijo npr. pot-
rebe, motivi, vrednote, pričakovanja, prepričanja, itd., drugi pa na zuna-
nje dejavnike, pod katerimi se človek vključuje v izobraževanje, to so npr.
spol, starost, zaposlitveni status, položaj na delovnem mestu ipd. (prav
tam).
Razlogov, zaradi katerih se nekdo vključi v izobraževalni program in
v njem tudi vztraja, običajno ni mogoče strniti samo na en vidik, saj so ra-
znovrstni in običajno ne delujejo posamezno drug od drugega (prav tam).
Če želimo preučiti, kateri motivacijski dejavniki so najpomembnejši,
nam bo najbolje pomagal model, ki ga je oblikovala K. P. Cross (1981, po
Radovan 2007, 35), ki preučuje ovire, zaradi katerih se odrasli ne vključu-
jejo v izobraževanje. Pred vključitvijo v izobraževalni program in po tem,
ko so vanj že vključeni, morajo odrasli premagovati tri vrste ovir.
To so:
– situacijske ovire, ki izvirajo iz posameznikovega trenutnega po-
ložaja: družinske, finančne in zdravstvene težave, težave s prevo-
zom, pomanjkanjem časa in druge težave, ki jih morajo rešiti, da
se sploh lahko udeležijo izobraževanja ali v njem ostanejo;
