Page 73 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
Jezikovne in kulturne prepreke v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih 73
zlasti tam, kjer se potrebuje jezikovno znanje, kot tudi znanje o drugi kul-
turi – to znanje je še posebej potrebno pri etiketiranju, oblikovanju sple-
tnih strani in prodaji materialov.
Po raziskavi ELAN (CILT 2006, 31) naj bi povprečno 45 % malih in
srednje velikih podjetij zaposlilo zunanjega prevajalca.
Sodelovanje z zunanjimi prevajalci je mnogokrat bistveno in nujno
potrebno, saj se s tem zmanjšujejo napake. Vendar je po drugi strani tudi
zelo tvegano, saj mala in srednje velika podjetja pogostokrat najamejo
amaterske prevajalce, ki za podjetje predstavljajo manjše stroške. Rezultat
takšne odločitve je velikokrat porazen, saj je tudi delo opravljeno nepro-
fesionalno.
Spletna stran
Zelo priporočljivo je tudi, da imajo podjetja svojo spletno stran postavlje-
no v več tujih jezikih. Po raziskavi ELAN (CILT 2007, 2) ima v 22 drža-
vah več kot 50 % podjetij spletno stran prevedeno v tuje jezike. Raziskava
PIMLICO (European Commission 2011, 21) je pokazala, da se je podje-
tjem zaradi jezikovno prilagojene spletne strani prodaja povečala za 16–
25 %. Slovenskemu podjetju Bisol, ki je specializirano za sončne elektrar-
ne, je prodaja porastla za več kot 35 %, ko so v svoje poslovanje vključili
dodatna tuja jezika – italijanščino in francoščino (European Commissi-
on 2011, 23).
Kulturne prepreke in mala ter srednje velika podjetja
Če želi biti podjetje tako uspešno na tujem trgu, kot je na domačem, se
mora zavedati kulturnih razlik. Vzroki za ovire in razlike so številni in
raznoliki in zajemajo široko paleto družbenih, vedenjskih in medosebnih
razlik, ki so značilne za posamezne kulture.
Komuniciranje z ljudmi iz drugih delov sveta je lahko zelo oteženo,
saj smo si ljudje med seboj zelo različni in edinstveni v načinu razmišlja-
nja, videnja in čutenja sveta. Ko komuniciramo z ljudmi, je mnogokrat
zelo težavno razumeti pravi pomen uporabljene besede, saj vsak posame-
znik različno interpretira pomen besed. Če pa temu dodamo še komu-
niciranje v tujem jeziku, dobimo novo ''formulo'' za kulturno prepreko.
Usunier in Lee (1992, 374) navajata, da beseda ''business'' v Veliki Brita-
niji pomeni nekaj pozitivnega, medtem pa ista beseda v Španiji – ''nego-
cio'' – izraža precej manj pozitiven pomen. Usunier in Lee (prav tam) sta
mnenja, da je zato zavedanje raznolikosti še pomembnejše in nujnejše od
samega znanja o jezikovnih in komunikacijskih razlikah v mednarodnem
zlasti tam, kjer se potrebuje jezikovno znanje, kot tudi znanje o drugi kul-
turi – to znanje je še posebej potrebno pri etiketiranju, oblikovanju sple-
tnih strani in prodaji materialov.
Po raziskavi ELAN (CILT 2006, 31) naj bi povprečno 45 % malih in
srednje velikih podjetij zaposlilo zunanjega prevajalca.
Sodelovanje z zunanjimi prevajalci je mnogokrat bistveno in nujno
potrebno, saj se s tem zmanjšujejo napake. Vendar je po drugi strani tudi
zelo tvegano, saj mala in srednje velika podjetja pogostokrat najamejo
amaterske prevajalce, ki za podjetje predstavljajo manjše stroške. Rezultat
takšne odločitve je velikokrat porazen, saj je tudi delo opravljeno nepro-
fesionalno.
Spletna stran
Zelo priporočljivo je tudi, da imajo podjetja svojo spletno stran postavlje-
no v več tujih jezikih. Po raziskavi ELAN (CILT 2007, 2) ima v 22 drža-
vah več kot 50 % podjetij spletno stran prevedeno v tuje jezike. Raziskava
PIMLICO (European Commission 2011, 21) je pokazala, da se je podje-
tjem zaradi jezikovno prilagojene spletne strani prodaja povečala za 16–
25 %. Slovenskemu podjetju Bisol, ki je specializirano za sončne elektrar-
ne, je prodaja porastla za več kot 35 %, ko so v svoje poslovanje vključili
dodatna tuja jezika – italijanščino in francoščino (European Commissi-
on 2011, 23).
Kulturne prepreke in mala ter srednje velika podjetja
Če želi biti podjetje tako uspešno na tujem trgu, kot je na domačem, se
mora zavedati kulturnih razlik. Vzroki za ovire in razlike so številni in
raznoliki in zajemajo široko paleto družbenih, vedenjskih in medosebnih
razlik, ki so značilne za posamezne kulture.
Komuniciranje z ljudmi iz drugih delov sveta je lahko zelo oteženo,
saj smo si ljudje med seboj zelo različni in edinstveni v načinu razmišlja-
nja, videnja in čutenja sveta. Ko komuniciramo z ljudmi, je mnogokrat
zelo težavno razumeti pravi pomen uporabljene besede, saj vsak posame-
znik različno interpretira pomen besed. Če pa temu dodamo še komu-
niciranje v tujem jeziku, dobimo novo ''formulo'' za kulturno prepreko.
Usunier in Lee (1992, 374) navajata, da beseda ''business'' v Veliki Brita-
niji pomeni nekaj pozitivnega, medtem pa ista beseda v Španiji – ''nego-
cio'' – izraža precej manj pozitiven pomen. Usunier in Lee (prav tam) sta
mnenja, da je zato zavedanje raznolikosti še pomembnejše in nujnejše od
samega znanja o jezikovnih in komunikacijskih razlikah v mednarodnem
