Page 71 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
Jezikovne in kulturne prepreke v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih 71
menjevalni programi Erasmus ali praksa v tujini. Na ta način se lahko tu-
jega jezika hitro učimo oziroma napredujemo v znanju. Na trgu dela nam
takšno znanje predstavlja tudi prednost pred ostalimi.
Da bodo torej mala in srednje velika podjetja uspešnejša pri prepre-
čevanju jezikovnih ovir, je potrebno, da investirajo v štiri elemente jezi-
kovnega managementa. Podjetja bi tako morala uveljaviti jezikovno-ko-
munikacijsko strategijo; priporočeno je, da bi podjetja, ki se ukvarjajo z
izvozom, imenovala naravnega govorca, katerega primarni, materni jezik
je podjetju tuj jezik; podjetja naj bi iskala novo osebje s specifičnem zna-
njem tujih jezikov; v svoje poslovanje naj bi vključevala poklicne prevajal-
ce in interprete (Hagen 2011, 28). Z vsemi omenjenimi elementi bi lahko
podjetja učinkovito premagovala jezikovne prepreke, ki se pogosto po-
javljajo v mednarodnem okolju. Raziskava ELAN (CILT 2007, 2) kaže,
da je jezikovno-komunikacijsko strategijo zaposlovanja naravnih govor-
cev tujih jezikov v svoji praksi uveljavljalo 22 % malih in srednje velikih
podjetij.
Jezikovna usposabljanja
Novo znanje jezikov v podjetju lahko pridobimo na različne načine. Prvi
način je jezikovno usposabljanje zaposlenih. Vendar nam ta način pred-
stavlja dodatne stroške, prav tako je za usposabljanje potreben določen
čas – kar nekaj mesecev je potrebnih, da smo sposobni komunicirati v tu-
jem jeziku.
Le 35 % malih in srednje velikih podjetij zajetih v raziskavi ELAN
(CILT 2006, 34) se je poslužilo jezikovnega izobraževanja za svoje za-
poslene v zadnjih treh letih. Tako mala kot tudi večja podjetja za potrebe
obvladovanja tujih jezikov raje zaposlujejo ljudi, ki imajo jezikovno-ko-
munikacijske sposobnosti, kot pa investirajo v jezikovno izobraževanje
zaposlenih (CILT 2007, 2).
Raziskava PIMLICO (European Commission 2011, 55) zajema tudi
raziskovanje lokalnih jezikovnih iniciativ posameznih držav. Med v raz-
iskavo zajetimi državami je tudi Slovenija. V naši državi je registriranih
okoli 860 prevajalskih podjetij. Gospodarska zbornica Slovenije ponuja
svojim članom tudi jezikovna usposabljanja in izobraževanja, ki jih or-
ganizira CPU – Center za poslovno usposabljanje. Obrtno-podjetni-
ška zbornica Slovenije prav tako ponuja jezikovna usposabljanja svojim
članom. Možno je izbrati med usposabljanji za poslovno slovenščino,
angleščino, nemščino, italijanščino, francoščino, ruščino in španščino.
Univerza v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem v sodelovanju z Obr-
menjevalni programi Erasmus ali praksa v tujini. Na ta način se lahko tu-
jega jezika hitro učimo oziroma napredujemo v znanju. Na trgu dela nam
takšno znanje predstavlja tudi prednost pred ostalimi.
Da bodo torej mala in srednje velika podjetja uspešnejša pri prepre-
čevanju jezikovnih ovir, je potrebno, da investirajo v štiri elemente jezi-
kovnega managementa. Podjetja bi tako morala uveljaviti jezikovno-ko-
munikacijsko strategijo; priporočeno je, da bi podjetja, ki se ukvarjajo z
izvozom, imenovala naravnega govorca, katerega primarni, materni jezik
je podjetju tuj jezik; podjetja naj bi iskala novo osebje s specifičnem zna-
njem tujih jezikov; v svoje poslovanje naj bi vključevala poklicne prevajal-
ce in interprete (Hagen 2011, 28). Z vsemi omenjenimi elementi bi lahko
podjetja učinkovito premagovala jezikovne prepreke, ki se pogosto po-
javljajo v mednarodnem okolju. Raziskava ELAN (CILT 2007, 2) kaže,
da je jezikovno-komunikacijsko strategijo zaposlovanja naravnih govor-
cev tujih jezikov v svoji praksi uveljavljalo 22 % malih in srednje velikih
podjetij.
Jezikovna usposabljanja
Novo znanje jezikov v podjetju lahko pridobimo na različne načine. Prvi
način je jezikovno usposabljanje zaposlenih. Vendar nam ta način pred-
stavlja dodatne stroške, prav tako je za usposabljanje potreben določen
čas – kar nekaj mesecev je potrebnih, da smo sposobni komunicirati v tu-
jem jeziku.
Le 35 % malih in srednje velikih podjetij zajetih v raziskavi ELAN
(CILT 2006, 34) se je poslužilo jezikovnega izobraževanja za svoje za-
poslene v zadnjih treh letih. Tako mala kot tudi večja podjetja za potrebe
obvladovanja tujih jezikov raje zaposlujejo ljudi, ki imajo jezikovno-ko-
munikacijske sposobnosti, kot pa investirajo v jezikovno izobraževanje
zaposlenih (CILT 2007, 2).
Raziskava PIMLICO (European Commission 2011, 55) zajema tudi
raziskovanje lokalnih jezikovnih iniciativ posameznih držav. Med v raz-
iskavo zajetimi državami je tudi Slovenija. V naši državi je registriranih
okoli 860 prevajalskih podjetij. Gospodarska zbornica Slovenije ponuja
svojim članom tudi jezikovna usposabljanja in izobraževanja, ki jih or-
ganizira CPU – Center za poslovno usposabljanje. Obrtno-podjetni-
ška zbornica Slovenije prav tako ponuja jezikovna usposabljanja svojim
članom. Možno je izbrati med usposabljanji za poslovno slovenščino,
angleščino, nemščino, italijanščino, francoščino, ruščino in španščino.
Univerza v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem v sodelovanju z Obr-
