Page 69 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 69
Jezikovne in kulturne prepreke v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih 69
Raziskava ELAN (CILT 2007, 3) podaja podatke, da je primarni je-
zik komuniciranja angleški in se uporablja na vseh glavnih izvoznih trgih,
vendar pa to ni edini jezik poslovnega sveta.
Raziskava je pokazala, da so poleg angleškega jezika najbolj govorje-
ni oziroma uporabljeni tuji jeziki med malimi in srednje velikimi podje-
tji naslednji: nemščina, francoščina, ruščina, španščina, italijanščina, ki-
tajščina, poljščina, arabščina, portugalščina in romanski jezik. Prav tako
(CILT 2006, 11) je bilo ugotovljeno, da Poljaki v poslovanju radi upora-
bljajo nemški jezik, medtem ko Portugalci raje uporabljajo francoski ozi-
roma španski jezik. Najbrž je razlog za to bližina države, v katero izvažajo,
pa tudi podobnost med jeziki oziroma njihova uvrščenost v isto jezikovno
skupino. Razlog, da je nemščina na drugem mestu najpogostejše rabe tu-
jih jezikov med malimi in srednje velikimi podjetji, je tudi to, da je nem-
ščina drugi lingua franca Evropske unije. Lingua franca je katerikoli je-
zik, ki se pogosto uporablja kot sredstvo za komunikacijo med govorci
različnih jezikov (Dictionary.com).
V 13 od 29 evropskih držav so bila anketirana mala in srednje velika
podjetja in kar polovica jih načrtuje dodatna jezikovna znanja v nasled-
njih treh letih. Podjetja se zavedajo potrebe po znanju več različnih jezi-
kov, vendar kar četrtina teh podjetij s sedežem v Evropski uniji meni, da
je najprej potrebno povečati znanje, govorljivost angleškega jezika. Prav
tako je med malimi in srednje velikimi podjetji veliko povpraševanje po
nemškem, francoskem in ruskem jeziku. Po mandarinščini in drugih ki-
tajskih jezikih pa zaenkrat še vedno posegajo samo večja multinacional-
na podjetja (Hagen 2012).
Vloga angleškega jezika kot edinega pomembnega poslovnega jezika
se je zmanjšala. V vedno večji meri se torej uporabljajo drugi tuji jeziki.
Zanimivo je dejstvo, da je pomembnost kitajskega jezika v poslovnem sve-
tu od leta 2000 do leta 2009 zrastla iz 5 % na 20 %. Medtem pa se je po
drugi strani v istem časovnem obdobju pomembnost angleškega jezika
zmanjšala iz 51 % na le še 29 % pomembnosti (Bel Habib 2011, 4).
Razlogov, zakaj je dobro, da je podjetje večjezično, je veliko. Čeprav
angleščina zadošča za prve stike s strankami v tujini, pa je za globlje pove-
zave potrebno poznavanje lokalnega jezika in običajev. Japonski, kitajski
in jugovzhodni predeli Azije so resda sprejeli angleški jezik za svojega pri
komuniciranju v poslovnem svetu, vendar se s poslovanjem v njihovem lo-
kalnem jeziku poslovne priložnosti povečujejo. Če poslujemo v Latinski
Ameriki, je sklepanje posla brez minimalnega znanja španskega oziroma
portugalskega jezika skoraj nemogoče. Poleg tega narašča vnema po upo-
Raziskava ELAN (CILT 2007, 3) podaja podatke, da je primarni je-
zik komuniciranja angleški in se uporablja na vseh glavnih izvoznih trgih,
vendar pa to ni edini jezik poslovnega sveta.
Raziskava je pokazala, da so poleg angleškega jezika najbolj govorje-
ni oziroma uporabljeni tuji jeziki med malimi in srednje velikimi podje-
tji naslednji: nemščina, francoščina, ruščina, španščina, italijanščina, ki-
tajščina, poljščina, arabščina, portugalščina in romanski jezik. Prav tako
(CILT 2006, 11) je bilo ugotovljeno, da Poljaki v poslovanju radi upora-
bljajo nemški jezik, medtem ko Portugalci raje uporabljajo francoski ozi-
roma španski jezik. Najbrž je razlog za to bližina države, v katero izvažajo,
pa tudi podobnost med jeziki oziroma njihova uvrščenost v isto jezikovno
skupino. Razlog, da je nemščina na drugem mestu najpogostejše rabe tu-
jih jezikov med malimi in srednje velikimi podjetji, je tudi to, da je nem-
ščina drugi lingua franca Evropske unije. Lingua franca je katerikoli je-
zik, ki se pogosto uporablja kot sredstvo za komunikacijo med govorci
različnih jezikov (Dictionary.com).
V 13 od 29 evropskih držav so bila anketirana mala in srednje velika
podjetja in kar polovica jih načrtuje dodatna jezikovna znanja v nasled-
njih treh letih. Podjetja se zavedajo potrebe po znanju več različnih jezi-
kov, vendar kar četrtina teh podjetij s sedežem v Evropski uniji meni, da
je najprej potrebno povečati znanje, govorljivost angleškega jezika. Prav
tako je med malimi in srednje velikimi podjetji veliko povpraševanje po
nemškem, francoskem in ruskem jeziku. Po mandarinščini in drugih ki-
tajskih jezikih pa zaenkrat še vedno posegajo samo večja multinacional-
na podjetja (Hagen 2012).
Vloga angleškega jezika kot edinega pomembnega poslovnega jezika
se je zmanjšala. V vedno večji meri se torej uporabljajo drugi tuji jeziki.
Zanimivo je dejstvo, da je pomembnost kitajskega jezika v poslovnem sve-
tu od leta 2000 do leta 2009 zrastla iz 5 % na 20 %. Medtem pa se je po
drugi strani v istem časovnem obdobju pomembnost angleškega jezika
zmanjšala iz 51 % na le še 29 % pomembnosti (Bel Habib 2011, 4).
Razlogov, zakaj je dobro, da je podjetje večjezično, je veliko. Čeprav
angleščina zadošča za prve stike s strankami v tujini, pa je za globlje pove-
zave potrebno poznavanje lokalnega jezika in običajev. Japonski, kitajski
in jugovzhodni predeli Azije so resda sprejeli angleški jezik za svojega pri
komuniciranju v poslovnem svetu, vendar se s poslovanjem v njihovem lo-
kalnem jeziku poslovne priložnosti povečujejo. Če poslujemo v Latinski
Ameriki, je sklepanje posla brez minimalnega znanja španskega oziroma
portugalskega jezika skoraj nemogoče. Poleg tega narašča vnema po upo-
