Page 103 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
Značilnosti nekaterih modelov managementa sprememb
nja spremembe, četrta pa se nanaša na krepitev zaupanja v spremembo.
Meni, da je slednja vitalnega pomena. Pomey idr. (2004, 117) pa med po-
membne strategije uvrščajo diseminacijo (širjenje vizije in vseh vrst infor-
macij o spremembi) ter organizacijsko učenje.
103
Slika 15: Teorije organizacijskih sprememb
Vir: Beer in Nohria 2000, 137.
Steinke idr. (2013) so v svoji študiji preučevali načine, s katerimi bi
lahko zdravstvena organizacija izboljšala svojo pripravljenost in zmož-
nosti za spreminjanje z uporabo teorije E in teorije O, katerih avtorja sta
Beer in Nohria (2000). Teorija E se osredotoča na ekonomsko vrednost
spremembe, teorija O pa na dolgoročne organizacijske zmožnosti, tj. na
človeške zmožnosti organizacije. Obe teoriji gradita na šestih dimenzijah
spreminjanja (Beer in Nohria 2000, 137). Razlike v osnovnih gradnikih
posamezne teorije prikazuje slika 15. Vsaka teorija ima svoje prednosti in
omejitve. Avtorja pravita, da je organizacija najuspešnejša, če uporablja
kombinacijo obeh teorij, ki sta jo poimenovala teorija EO. Istočasno upo-
števanje obeh teorij je zelo težko, vendar je pri uvajanju sprememb tudi
najuspešnejše. Steinke idr. (2013, 134) v raziskavi pokaže, da uporaba te-
orije E izboljša pripravljenost zdravstvene organizacije za spreminjanje,
kar avtorja pripisujeta prevelikemu poudarku na ekonomiki in obvlado-
vanju stroškov v zdravstvu s strani politike in medijev ter premajhnemu
poudarku na drugih vidikih. Huy (2001, 604) predlaga, da organizacija
nja spremembe, četrta pa se nanaša na krepitev zaupanja v spremembo.
Meni, da je slednja vitalnega pomena. Pomey idr. (2004, 117) pa med po-
membne strategije uvrščajo diseminacijo (širjenje vizije in vseh vrst infor-
macij o spremembi) ter organizacijsko učenje.
103
Slika 15: Teorije organizacijskih sprememb
Vir: Beer in Nohria 2000, 137.
Steinke idr. (2013) so v svoji študiji preučevali načine, s katerimi bi
lahko zdravstvena organizacija izboljšala svojo pripravljenost in zmož-
nosti za spreminjanje z uporabo teorije E in teorije O, katerih avtorja sta
Beer in Nohria (2000). Teorija E se osredotoča na ekonomsko vrednost
spremembe, teorija O pa na dolgoročne organizacijske zmožnosti, tj. na
človeške zmožnosti organizacije. Obe teoriji gradita na šestih dimenzijah
spreminjanja (Beer in Nohria 2000, 137). Razlike v osnovnih gradnikih
posamezne teorije prikazuje slika 15. Vsaka teorija ima svoje prednosti in
omejitve. Avtorja pravita, da je organizacija najuspešnejša, če uporablja
kombinacijo obeh teorij, ki sta jo poimenovala teorija EO. Istočasno upo-
števanje obeh teorij je zelo težko, vendar je pri uvajanju sprememb tudi
najuspešnejše. Steinke idr. (2013, 134) v raziskavi pokaže, da uporaba te-
orije E izboljša pripravljenost zdravstvene organizacije za spreminjanje,
kar avtorja pripisujeta prevelikemu poudarku na ekonomiki in obvlado-
vanju stroškov v zdravstvu s strani politike in medijev ter premajhnemu
poudarku na drugih vidikih. Huy (2001, 604) predlaga, da organizacija