Page 100 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 100
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
zacija; čeprav je boljša skupna konferenca, kjer se že lahko pora-
ja in pojasni potreba po spremembi. Skupno srečanje nudi tudi
priložnost za participacijo zaposlenih. Priprava ljudi poteka na
mnoge načine. Zaposleni bodo morda potrebovali nova znanja
in veščine. Potrebno jih bo usposabljati v različnih izobraževal-
nih oblikah, kot so interna usposabljanja, formalna izobraževa-
nja, usposabljanja na delovnem mestu ali obisk tuje ustanove. V
fazi priprave je na spremembo treba pripraviti tudi ostale delež-
nike: nadzornike, stranke, dobavitelje idr. Delo z njimi zahte-
va mnogo dogovarjanj, morda celo pogajanj. Vzeti si čas za dobro
pripravo je dobra odločitev, ki olajša nadaljnje korake.
- Analiza prednosti in slabosti: organizacija se mora primerjati s
standardi, ki veljajo za njeno panogo, in v okviru tega ugotoviti
100 svoje prednosti in slabosti, kar ji običajno že predstavlja dobro iz-
hodišče za izboljševanje. V tej fazi si postavi cilje za izboljšanje in
kriterije, po katerih jih bo merila.
- Postavitev novih organizacijskih struktur: ko so preliminarne
analize končane, se lahko izvedejo spremembe v strukturi orga-
nizacije. V tej fazi procesa spreminjanja je treba postaviti fleksi-
bilne organizacijske strukture, ki bodo podpirale in olajševale
želene spremembe. To lahko storimo s povečevanjem zmožnos-
ti posameznikov in zmožnosti organizacijskih enot. Novonasta-
le organizacijske enote in podenote je na koncu treba povezati v
sistem.
- Načrtovanje projektov: sprememba se dogaja skozi različne manj-
še projekte. Pomembno je, da so v tej fazi vključeni vsi zaposleni.
Načrtovati je treba vse potrebne vire, aktivnosti in roke. Naloge
načrtovanja opravlja tim ključnih oseb, ki niso samo iz vrst zapo-
slenih, ampak so tudi ostali – stranke ter ostali deležniki. Števi-
lo vključenih v projekt spremembe je lahko zelo veliko. Komple-
ksnejši kot je projekt, večjo organizacijsko fleksibilnost zahteva.
- Gradnja sistemov: v tej fazi je znotraj glavnega projekta delo op-
ravljeno; ideje so razvite, proizvodi oz. storitve pripravljeni. Upo-
rablja se nova tehnologija, med člani organizacije se postavljajo
nove vloge. Treba je meriti in nadzorovati nove načine izvajanja
dela, od strank prejemati povratne informacije ter jih upoštevati
pri nadaljnjih izboljšavah. Gradnja sistemov zahteva premišljeno
vpeljavo komunikacijskih in integracijskih mehanizmov.
zacija; čeprav je boljša skupna konferenca, kjer se že lahko pora-
ja in pojasni potreba po spremembi. Skupno srečanje nudi tudi
priložnost za participacijo zaposlenih. Priprava ljudi poteka na
mnoge načine. Zaposleni bodo morda potrebovali nova znanja
in veščine. Potrebno jih bo usposabljati v različnih izobraževal-
nih oblikah, kot so interna usposabljanja, formalna izobraževa-
nja, usposabljanja na delovnem mestu ali obisk tuje ustanove. V
fazi priprave je na spremembo treba pripraviti tudi ostale delež-
nike: nadzornike, stranke, dobavitelje idr. Delo z njimi zahte-
va mnogo dogovarjanj, morda celo pogajanj. Vzeti si čas za dobro
pripravo je dobra odločitev, ki olajša nadaljnje korake.
- Analiza prednosti in slabosti: organizacija se mora primerjati s
standardi, ki veljajo za njeno panogo, in v okviru tega ugotoviti
100 svoje prednosti in slabosti, kar ji običajno že predstavlja dobro iz-
hodišče za izboljševanje. V tej fazi si postavi cilje za izboljšanje in
kriterije, po katerih jih bo merila.
- Postavitev novih organizacijskih struktur: ko so preliminarne
analize končane, se lahko izvedejo spremembe v strukturi orga-
nizacije. V tej fazi procesa spreminjanja je treba postaviti fleksi-
bilne organizacijske strukture, ki bodo podpirale in olajševale
želene spremembe. To lahko storimo s povečevanjem zmožnos-
ti posameznikov in zmožnosti organizacijskih enot. Novonasta-
le organizacijske enote in podenote je na koncu treba povezati v
sistem.
- Načrtovanje projektov: sprememba se dogaja skozi različne manj-
še projekte. Pomembno je, da so v tej fazi vključeni vsi zaposleni.
Načrtovati je treba vse potrebne vire, aktivnosti in roke. Naloge
načrtovanja opravlja tim ključnih oseb, ki niso samo iz vrst zapo-
slenih, ampak so tudi ostali – stranke ter ostali deležniki. Števi-
lo vključenih v projekt spremembe je lahko zelo veliko. Komple-
ksnejši kot je projekt, večjo organizacijsko fleksibilnost zahteva.
- Gradnja sistemov: v tej fazi je znotraj glavnega projekta delo op-
ravljeno; ideje so razvite, proizvodi oz. storitve pripravljeni. Upo-
rablja se nova tehnologija, med člani organizacije se postavljajo
nove vloge. Treba je meriti in nadzorovati nove načine izvajanja
dela, od strank prejemati povratne informacije ter jih upoštevati
pri nadaljnjih izboljšavah. Gradnja sistemov zahteva premišljeno
vpeljavo komunikacijskih in integracijskih mehanizmov.
