Page 117 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 117
Metodološki in konceptualni okvir raziskave 117
titativne metode so za raziskovanje procesov bistveno manj us-
pešne.
- S kvalitativno raziskavo se lotevamo tem oz. vprašanj, ki jih s
kvantitativnim raziskovanjem ne bi mogli preučiti, ker o njih
premalo vemo, da bi lahko raziskovalni problem primerno kon-
ceptualizirali in strukturirali, kar je skladno s Sagadinovim raz-
mišljanjem (2001, 14). Tovrstnih raziskav, ki bi nam služile za iz-
hodiščne, namreč nismo nikjer zasledili.
- Kvantitativna raziskava pa nam omogoča večje posploševanje oz.
zunanjo veljavnost (Tratnik 2002, 46).
- V managementu je do določene mere priporočljivo uporabljati
mešane metode znotraj iste paradigme, občasno pa celo premik
med paradigmami, ker nam omogočajo več pogledov na razisko-
valni problem (Easterby, Thorpe in Lowe 2005, 60).
Pri kvalitativnem raziskovanju težko govorimo o veljavnosti merske-
ga instrumenta. Veljavnost pomeni, da nam merski instrument prinaša
podatke, ki smo jih želeli dobiti. Pri kvalitativnem raziskovanju veljav-
nost označujemo s pojmom kredibilnosti (Tratnik 2002, 43). Veljavnost
kvalitativne raziskave smo povečali z naslednjimi pristopi:
- triangulacijo: trije viri podatkov znotraj bolnišnic (direktorji,
vodje, zaposleni),
- kombinacijo metod zbiranja podatkov (polstrukturirani inter-
vjuji, fokusne skupine, analiza dokumentov),
- verodostojnim prepisom intervjujev.
Vodenje sprememb v bolnišnicah je precej neraziskano področje, zato
je bilo smiselno najprej izvesti kvalitativno raziskavo. Mnogi avtorji (Bas-
sey 1999, 24; Silverman 2005, 128; Stake 1995, 35; Yin 1994, 14) poudar-
jajo pomen eksploratorne študije primera, ki omogoča vpogled v pojav, ki
ga ne poznamo dovolj.
Konceptualni okvir raziskave
Pripravili smo načrt raziskave, na podlagi katerega smo najprej preučili
teoretična izhodišča ter opravili izbiro pomembnih in merljivih stilov vo-
denja. Načrt raziskave je vključeval naslednje korake:
1. preučitev temeljnih pojmov (management, stili vodenja, procesi
spreminjanja, vrste sprememb v organizacijah, modeli manage-
menta sprememb idr.);
titativne metode so za raziskovanje procesov bistveno manj us-
pešne.
- S kvalitativno raziskavo se lotevamo tem oz. vprašanj, ki jih s
kvantitativnim raziskovanjem ne bi mogli preučiti, ker o njih
premalo vemo, da bi lahko raziskovalni problem primerno kon-
ceptualizirali in strukturirali, kar je skladno s Sagadinovim raz-
mišljanjem (2001, 14). Tovrstnih raziskav, ki bi nam služile za iz-
hodiščne, namreč nismo nikjer zasledili.
- Kvantitativna raziskava pa nam omogoča večje posploševanje oz.
zunanjo veljavnost (Tratnik 2002, 46).
- V managementu je do določene mere priporočljivo uporabljati
mešane metode znotraj iste paradigme, občasno pa celo premik
med paradigmami, ker nam omogočajo več pogledov na razisko-
valni problem (Easterby, Thorpe in Lowe 2005, 60).
Pri kvalitativnem raziskovanju težko govorimo o veljavnosti merske-
ga instrumenta. Veljavnost pomeni, da nam merski instrument prinaša
podatke, ki smo jih želeli dobiti. Pri kvalitativnem raziskovanju veljav-
nost označujemo s pojmom kredibilnosti (Tratnik 2002, 43). Veljavnost
kvalitativne raziskave smo povečali z naslednjimi pristopi:
- triangulacijo: trije viri podatkov znotraj bolnišnic (direktorji,
vodje, zaposleni),
- kombinacijo metod zbiranja podatkov (polstrukturirani inter-
vjuji, fokusne skupine, analiza dokumentov),
- verodostojnim prepisom intervjujev.
Vodenje sprememb v bolnišnicah je precej neraziskano področje, zato
je bilo smiselno najprej izvesti kvalitativno raziskavo. Mnogi avtorji (Bas-
sey 1999, 24; Silverman 2005, 128; Stake 1995, 35; Yin 1994, 14) poudar-
jajo pomen eksploratorne študije primera, ki omogoča vpogled v pojav, ki
ga ne poznamo dovolj.
Konceptualni okvir raziskave
Pripravili smo načrt raziskave, na podlagi katerega smo najprej preučili
teoretična izhodišča ter opravili izbiro pomembnih in merljivih stilov vo-
denja. Načrt raziskave je vključeval naslednje korake:
1. preučitev temeljnih pojmov (management, stili vodenja, procesi
spreminjanja, vrste sprememb v organizacijah, modeli manage-
menta sprememb idr.);