Page 24 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
nic, ko so potrebne. Je pa ta stil lahko učinkovit pri visoko usposobljenih
in motiviranih zaposlenih, kot so npr. eksperti v zdravstvenem timu.
Predmet preučevanja v pričujoči monografiji sodi na področje vode-
nja sprememb v bolnišnicah, ki je v slovenskem prostoru še dokaj nerazi-
skano. Našli smo nekaj raziskav, ki se deloma dotikajo omenjenega pod-
ročja. Skela Savič in Pagon (2007, 65) sta raziskovala dejavnike uspešnega
izvajanja sprememb v slovenskih bolnišnicah, pri čemer sta prisotnost
transformacijskega, transakcijskega in vodenja laissez-faire ugotavljala s
Kouzes-Posnerjevim instrumentom, Leadership Practices Inventory, na
osnovi enajstih trditev. Avtorja (Skela Savič in Pagon 2007, 69) sta ugo-
tovila, da vodje v zdravstvu v pretežnem delu izvajajo direktivno vodenje,
zaposlene le seznanjajo, v odločanje pa jih ne vključujejo, kar predstavlja
slabo popotnico za uspešno izvajanje sprememb.
24 Gračner (2014) je v svoji kvalitativni raziskavi ugotavljala dejavnike,
ki vplivajo na pripravljenost zdravnikov na uvajanje kulture varnosti bol-
nikov. Avtorica (Gračner, 2014) je ugotovila, da je pri zdravnikih močno
izražena poklicna kultura, ki se je dolga leta utrjevala skozi njihovo učenje
in prakso. In prav ta močna poklicna kultura negativno vpliva na priprav-
ljenost zdravnikov na uvajanje sprememb.
Robida, Skela Savič in Trunk (2008) so raziskovali kompetentnost
srednjega managementa v zdravstvu na področju managementa in vode-
nja. Avtorji (prav tam) so prepričani, da je v zdravstvu izrednega pome-
na obvladovanje konceptov in tehnik sodobnega managementa, hkrati
pa ugotavljajo pomanjkljivo delovanje vodij pri reševanju vsakodnevnih
delovnih problemov in pri dajanju jasnih povratnih informacij v zvezi z
delom zaposlenih.
Bola Natek (2014) pa je raziskovala kompetence za vodenje pri zdrav-
nikih in njihov vpliv na uvajanje sodobnih, horizontalnih oblik organizi-
ranosti. Ugotovila je (Bola Natek 2014), da slovenskim managerjem pri-
manjkuje predvsem t. i. »mehkih« kompetenc, kar se odraža v njihovih
težavah s timskim delom, težavah v komunikaciji, iskanju krivcev, zadr-
ževanju pooblastil, nesposobnosti motiviranja zaposlenih idr.
Management sprememb je eno najbolj raziskanih področij v manage-
mentu, ni pa to področje podrobno raziskano na primeru zdravstvenih
organizacij, še posebej ne v Sloveniji. Z raziskavo smo želeli prispevati
k dopolnitvi znanja o managementu sprememb v bolnišnicah in doseči
predvsem dvoje:
- razviti načine za učinkovito vodenje sprememb v slovenskih
bolnišnicah, ki bodo vodjem omogočali, da bodo pri izvajanju
posameznih korakov v procesih spreminjanja suverenejši; ugo-
nic, ko so potrebne. Je pa ta stil lahko učinkovit pri visoko usposobljenih
in motiviranih zaposlenih, kot so npr. eksperti v zdravstvenem timu.
Predmet preučevanja v pričujoči monografiji sodi na področje vode-
nja sprememb v bolnišnicah, ki je v slovenskem prostoru še dokaj nerazi-
skano. Našli smo nekaj raziskav, ki se deloma dotikajo omenjenega pod-
ročja. Skela Savič in Pagon (2007, 65) sta raziskovala dejavnike uspešnega
izvajanja sprememb v slovenskih bolnišnicah, pri čemer sta prisotnost
transformacijskega, transakcijskega in vodenja laissez-faire ugotavljala s
Kouzes-Posnerjevim instrumentom, Leadership Practices Inventory, na
osnovi enajstih trditev. Avtorja (Skela Savič in Pagon 2007, 69) sta ugo-
tovila, da vodje v zdravstvu v pretežnem delu izvajajo direktivno vodenje,
zaposlene le seznanjajo, v odločanje pa jih ne vključujejo, kar predstavlja
slabo popotnico za uspešno izvajanje sprememb.
24 Gračner (2014) je v svoji kvalitativni raziskavi ugotavljala dejavnike,
ki vplivajo na pripravljenost zdravnikov na uvajanje kulture varnosti bol-
nikov. Avtorica (Gračner, 2014) je ugotovila, da je pri zdravnikih močno
izražena poklicna kultura, ki se je dolga leta utrjevala skozi njihovo učenje
in prakso. In prav ta močna poklicna kultura negativno vpliva na priprav-
ljenost zdravnikov na uvajanje sprememb.
Robida, Skela Savič in Trunk (2008) so raziskovali kompetentnost
srednjega managementa v zdravstvu na področju managementa in vode-
nja. Avtorji (prav tam) so prepričani, da je v zdravstvu izrednega pome-
na obvladovanje konceptov in tehnik sodobnega managementa, hkrati
pa ugotavljajo pomanjkljivo delovanje vodij pri reševanju vsakodnevnih
delovnih problemov in pri dajanju jasnih povratnih informacij v zvezi z
delom zaposlenih.
Bola Natek (2014) pa je raziskovala kompetence za vodenje pri zdrav-
nikih in njihov vpliv na uvajanje sodobnih, horizontalnih oblik organizi-
ranosti. Ugotovila je (Bola Natek 2014), da slovenskim managerjem pri-
manjkuje predvsem t. i. »mehkih« kompetenc, kar se odraža v njihovih
težavah s timskim delom, težavah v komunikaciji, iskanju krivcev, zadr-
ževanju pooblastil, nesposobnosti motiviranja zaposlenih idr.
Management sprememb je eno najbolj raziskanih področij v manage-
mentu, ni pa to področje podrobno raziskano na primeru zdravstvenih
organizacij, še posebej ne v Sloveniji. Z raziskavo smo želeli prispevati
k dopolnitvi znanja o managementu sprememb v bolnišnicah in doseči
predvsem dvoje:
- razviti načine za učinkovito vodenje sprememb v slovenskih
bolnišnicah, ki bodo vodjem omogočali, da bodo pri izvajanju
posameznih korakov v procesih spreminjanja suverenejši; ugo-
