Page 26 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
- povezanosti stilov vodenja z zaznano uspešnostjo uvedenih
sprememb;
- predlagani zasnovi modela uspešnega vodenja sprememb v slo-
venskih bolnišnicah.
Naša temeljna domneva v raziskavi je bila, da je uspešnost procesa
izvajanja sprememb povezana s stilom vodenja in njegovimi komponen-
tami oz. dimenzijami. Na osnovi teoretičnih ugotovitev in izsledkov do-
tedanjih raziskav smo predpostavljali, da zdravstveni manager oz. vodja
pri različnih vrstah sprememb uporablja različne vodstvene pristope, pri
čemer smo izvajanje radikalno temeljne spremembe povezovali s transfor-
macijskim vodenjem, ostale tri spremembe pa s transakcijskim vodenjem.
Postavili smo naslednje hipoteze:
26 H1: Transformacijsko vodenje je pozitivno povezano z zaznano
(ocenjeno) uspešnostjo uvedenih sprememb.
H2: Transakcijsko vodenje je prav tako pozitivno povezano z zazna-
no uspešnostjo uvedenih sprememb, vendar v manjši meri kot
transformacijsko vodenje.
H3: Vodenje laissez-faire je negativno povezano z zaznano uspeš-
nostjo uvedenih sprememb.
H4: Transakcijsko vodenje je pozitivno povezano z IT-, IP- ter s
RP-spremembo.
H5: Transformacijsko vodenje je pozitivno povezano z IT-, IP- ter
s RP-spremembo, vendar v manjšem obsegu kot transakcijsko
vodenje.
H6: Transakcijsko vodenje je pozitivno povezano z RT-spremembo,
vendar v manjšem obsegu kot transformacijsko vodenje.
H7: Vodenje laissez-faire je negativno povezano z vsemi štirimi
vrstami sprememb.
Izvedli smo kombinirano raziskavo, ki je vključevala uporabo kvali-
tativnih in kvantitativnih metod raziskovalnega dela. V kvalitativnem
delu se je raziskava osredotočala na preučevanje procesov spreminjanja v
slovenskih bolnišnicah. Ugotavljali smo, kako so se v posameznih bol-
nišnicah lotevali korenitih oz. velikih sprememb svojih temeljnih in/ali
perifernih dejavnosti. Ugotavljali smo tudi, kako so se postopno oz. po
metodi manjših korakov lotevali sprememb svojih temeljnih in/ali pe-
rifernih dejavnosti. V okviru preučevanja procesov spreminjanja nas je
prvenstveno zanimalo, kakšna tveganja in motnje so spremembe pred-
stavljale v obstoječih delovnih procesih, kakšni odpori so se pojavljali in
kako so se soočali z njimi. Kvalitativna raziskava je bila namenjena tudi
- povezanosti stilov vodenja z zaznano uspešnostjo uvedenih
sprememb;
- predlagani zasnovi modela uspešnega vodenja sprememb v slo-
venskih bolnišnicah.
Naša temeljna domneva v raziskavi je bila, da je uspešnost procesa
izvajanja sprememb povezana s stilom vodenja in njegovimi komponen-
tami oz. dimenzijami. Na osnovi teoretičnih ugotovitev in izsledkov do-
tedanjih raziskav smo predpostavljali, da zdravstveni manager oz. vodja
pri različnih vrstah sprememb uporablja različne vodstvene pristope, pri
čemer smo izvajanje radikalno temeljne spremembe povezovali s transfor-
macijskim vodenjem, ostale tri spremembe pa s transakcijskim vodenjem.
Postavili smo naslednje hipoteze:
26 H1: Transformacijsko vodenje je pozitivno povezano z zaznano
(ocenjeno) uspešnostjo uvedenih sprememb.
H2: Transakcijsko vodenje je prav tako pozitivno povezano z zazna-
no uspešnostjo uvedenih sprememb, vendar v manjši meri kot
transformacijsko vodenje.
H3: Vodenje laissez-faire je negativno povezano z zaznano uspeš-
nostjo uvedenih sprememb.
H4: Transakcijsko vodenje je pozitivno povezano z IT-, IP- ter s
RP-spremembo.
H5: Transformacijsko vodenje je pozitivno povezano z IT-, IP- ter
s RP-spremembo, vendar v manjšem obsegu kot transakcijsko
vodenje.
H6: Transakcijsko vodenje je pozitivno povezano z RT-spremembo,
vendar v manjšem obsegu kot transformacijsko vodenje.
H7: Vodenje laissez-faire je negativno povezano z vsemi štirimi
vrstami sprememb.
Izvedli smo kombinirano raziskavo, ki je vključevala uporabo kvali-
tativnih in kvantitativnih metod raziskovalnega dela. V kvalitativnem
delu se je raziskava osredotočala na preučevanje procesov spreminjanja v
slovenskih bolnišnicah. Ugotavljali smo, kako so se v posameznih bol-
nišnicah lotevali korenitih oz. velikih sprememb svojih temeljnih in/ali
perifernih dejavnosti. Ugotavljali smo tudi, kako so se postopno oz. po
metodi manjših korakov lotevali sprememb svojih temeljnih in/ali pe-
rifernih dejavnosti. V okviru preučevanja procesov spreminjanja nas je
prvenstveno zanimalo, kakšna tveganja in motnje so spremembe pred-
stavljale v obstoječih delovnih procesih, kakšni odpori so se pojavljali in
kako so se soočali z njimi. Kvalitativna raziskava je bila namenjena tudi
