Page 27 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 27
Uvod 27

začetnemu ugotavljanju vrste sprememb, ki so jih izvajali, in njihovemu
razumevanju ter identificiranju najpomembnejših elementov vodenja v
procesih spreminjanja.

Kvantitativni del raziskave je bil osredotočen na ugotavljanje statis-
tične povezanosti med vrsto spremembe ter posameznimi stili vodenja.
V tem delu smo merili tudi zaznano uspešnost (percepcijo uspešnosti)
uvedenih oz. izvedenih sprememb.

Raziskava, povezana s stili vodenja za izvajanje sprememb, je prva
tovrstna v slovenskih bolnišnicah. Razširja razumevanje povezanosti
med transformacijskim, transakcijskim in stilom vodenja laissez-faire ter
izvajanjem organizacijskih sprememb. Prinaša nova spoznanja o načinih
vodenja različnih vrst sprememb v bolnišnicah (tj. RT-, RP-, IT- in IP-spre-
memb). Pri tem se ne osredotoča samo na omenjene glavne stile vodenja,
temveč tudi na vse njihove ključne dimenzije. Kot takšna lahko predstavl-
ja podlago za razvoj programov usposabljanja o vodstvenih kompetencah
oz. služi kot osnova za vodstvene prakse ob izvajanju sprememb. Zasnova
modela vodenja prispeva k razvoju teorije obravnavanega področja. Nova
lestvica za merjenje vrst sprememb v bolnišnicah pa predstavlja upora-
ben pripomoček za ugotavljanje radikalnih in inkrementalnih sprememb
tako v temeljnih kot tudi v podpornih procesih zdravstvene organizacije.

Empirična raziskava je bila zasnovana na mešanem kvalitativno kvan-
titativnem pristopu. Najprej je bilo opravljeno kvalitativno raziskovanje
skladno s Sagadinovim pogledom (2001, 14), ki pravi, da nas poprejšnji
kvalitativni pristop lahko pripelje do informacij, ki nam pomagajo pri
snovanju kvantitativne raziskave. Drugi razlog je v tem, da je vodenje
sprememb procesno naravnana aktivnost; za raziskovanje procesov pa so
po trditvah mnogih avtorjev primernejše kvalitativne metode (Merriam
1998, 33; Flere 2000, 21; Alvesson in Deetz 2000, 60). V nadaljevanju smo
uporabili metodo anketiranja. Populacijo za kvantitativno raziskavo so
predstavljale slovenske bolnišnice (v vseh 26 javnih bolnišnicah je prib-
ližno 23.000 zaposlenih). Uporabljeno je bilo verjetnostno vzorčenje, pri
čemer je bila naključno izbrana tretjina bolnišnic. Anketni vprašalnik je
bil poslan približno 3.000 zaposlenim v izbranih bolnišnicah, pri čemer
je bila upoštevana sorazmernost glede na število zaposlenih v posamezni
bolnišnici in oddelkih znotraj bolnišnice.

V kvalitativnem raziskovanju rezultatov njihovega razumevanja ne
moremo posploševati oz. prenašati na druga okolja, lahko pa poskrbimo,
da se rezultati raziskave kar se da približajo objektivni stvarnosti. Zato
smo poskrbeli, da smo veljavnost raziskave (Tratnik 2002, 41) povečali s
triangulacijo in zagotovili (1) tri vire podatkov znotraj bolnišnic (direk-
   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32