Page 28 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 28
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
torji in pomočniki direktorjev, vodje, zaposleni) in (2) vsaj tri metode zbi-
ranja podatkov (analiza dokumentov, polstrukturiran intervju, fokusne
skupine, anketa).
Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz štirih delov. Prvi del vprašal-
nika je bil namenjen ugotavljanju vključenosti zaposlenih v spremembe
ter vrste sprememb skladno s Penningtonovo kategorizacijo (2003, 6).
Drugi del je bil namenjen ocenjevanju uspešnosti uvedenih sprememb,
vezanih na roke, stroške in doseganje začrtanih ciljev. Tretji del je bil
namenjen ugotavljanju razpona vodstvenih vedenj oz. stilov vodenja. V
tem delu smo uporabili že mnogokrat uporabljen, zanesljiv in validiran
Bassov instrument MLQ – 5X (Multifactor Leadership Questionnaire),
ki ga sestavlja 45 trditev. Za potrebe naše raziskave smo uporabili samo
36 trditev, ki merijo omenjene stile vodenja, nismo pa merili zadovoljst-
28 va, učinkovitosti in dodatnih prizadevanj zaposlenih v povezavi s stilom
vodenja, ker z vidika naše raziskave niso bili relevantni. Anketiranci so se
opredeljevali do trditev na lestvici Likertovega tipa. Bassov model zajema
širok razpon vodstvenih stilov, pri čemer tri glavne stile (konstrukte) deli
na več dimenzij oz. subkonstruktov, s katerimi lažje in natančneje pojasn-
imo opazovane pojave. Kot primeren instrument se nam zdi tudi zato, ker
ne izključuje stilov vodenja v smislu ali-ali, temveč integrira, kar pomeni,
da ima lahko vodja izražen tako transakcijski kot transformacijski stil
vodenja. Četrti del vprašalnika pa je bil vezan na demografske podatke.
Stili vodenja z vsemi svojimi dimenzijami so nam predstavljali neod-
visne spremenljivke, radikalno temeljne (RT), radikalno periferne (RP),
inkrementalno temeljne (IT), inkrementalno periferne (IP) spremembe
ter uspešnost oz. percepcija uspešnosti uvedene spremembe pa odvisne
spremenljivke. Podatki so bili obdelani z računalniškim programom
SPSS; uporabili smo metodo deskripcije in faktorsko analizo merjenih
spremenljivk (ali posamezni indikatorji merijo omenjene spremenljivke
oz. konstrukte). Odnose med merjenimi spremenljivkami smo ugotavl-
jali s korelacijsko analizo. Z linearno regresijo pa smo preverili pov-
ezave med posameznimi konstrukti oz. eno odvisno in neodvisnimi
spremenljivkami.
Analiza kvalitativnih podatkov je bila opravljena skladno s splošnim
analitičnim postopkom po Milesu in Hubermanu (1994, 172–205), ki
poudarja pomen prečne analize (angl. cross-case analysis) z namenom
večjega posploševanja (generalizacije), ki pa ga kljub uporabi omenjenega
postopka lahko v kvalitativnem delu omejimo zgolj na preučevane bol-
nišnice. Na vzorcu 24 fokusnih skupin (131 udeležencev) zbrani kvali-
torji in pomočniki direktorjev, vodje, zaposleni) in (2) vsaj tri metode zbi-
ranja podatkov (analiza dokumentov, polstrukturiran intervju, fokusne
skupine, anketa).
Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz štirih delov. Prvi del vprašal-
nika je bil namenjen ugotavljanju vključenosti zaposlenih v spremembe
ter vrste sprememb skladno s Penningtonovo kategorizacijo (2003, 6).
Drugi del je bil namenjen ocenjevanju uspešnosti uvedenih sprememb,
vezanih na roke, stroške in doseganje začrtanih ciljev. Tretji del je bil
namenjen ugotavljanju razpona vodstvenih vedenj oz. stilov vodenja. V
tem delu smo uporabili že mnogokrat uporabljen, zanesljiv in validiran
Bassov instrument MLQ – 5X (Multifactor Leadership Questionnaire),
ki ga sestavlja 45 trditev. Za potrebe naše raziskave smo uporabili samo
36 trditev, ki merijo omenjene stile vodenja, nismo pa merili zadovoljst-
28 va, učinkovitosti in dodatnih prizadevanj zaposlenih v povezavi s stilom
vodenja, ker z vidika naše raziskave niso bili relevantni. Anketiranci so se
opredeljevali do trditev na lestvici Likertovega tipa. Bassov model zajema
širok razpon vodstvenih stilov, pri čemer tri glavne stile (konstrukte) deli
na več dimenzij oz. subkonstruktov, s katerimi lažje in natančneje pojasn-
imo opazovane pojave. Kot primeren instrument se nam zdi tudi zato, ker
ne izključuje stilov vodenja v smislu ali-ali, temveč integrira, kar pomeni,
da ima lahko vodja izražen tako transakcijski kot transformacijski stil
vodenja. Četrti del vprašalnika pa je bil vezan na demografske podatke.
Stili vodenja z vsemi svojimi dimenzijami so nam predstavljali neod-
visne spremenljivke, radikalno temeljne (RT), radikalno periferne (RP),
inkrementalno temeljne (IT), inkrementalno periferne (IP) spremembe
ter uspešnost oz. percepcija uspešnosti uvedene spremembe pa odvisne
spremenljivke. Podatki so bili obdelani z računalniškim programom
SPSS; uporabili smo metodo deskripcije in faktorsko analizo merjenih
spremenljivk (ali posamezni indikatorji merijo omenjene spremenljivke
oz. konstrukte). Odnose med merjenimi spremenljivkami smo ugotavl-
jali s korelacijsko analizo. Z linearno regresijo pa smo preverili pov-
ezave med posameznimi konstrukti oz. eno odvisno in neodvisnimi
spremenljivkami.
Analiza kvalitativnih podatkov je bila opravljena skladno s splošnim
analitičnim postopkom po Milesu in Hubermanu (1994, 172–205), ki
poudarja pomen prečne analize (angl. cross-case analysis) z namenom
večjega posploševanja (generalizacije), ki pa ga kljub uporabi omenjenega
postopka lahko v kvalitativnem delu omejimo zgolj na preučevane bol-
nišnice. Na vzorcu 24 fokusnih skupin (131 udeležencev) zbrani kvali-
