Page 32 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
mi in percepcijami. Poleg tega je spreminjanje odvisno tudi od konteksta
in okolja, v katerem sprememba poteka.
V tem poglavju bomo prikazali razmejitev procesov managementa in
vodenja ter hkrati njuno neločljivo povezanost oz. prepletanje. Osredo-
točili se bomo na procese vodenja s poudarkom na vodenju sprememb v
zdravstveni organizaciji. Seznanili se bomo z nekaterimi organizacijski-
mi koncepti spreminjanja in vrstami sprememb, kot jih opredeljujejo po-
samezni avtorji, spoznali primer preproste analize silnic (pospeševalcev
in omejevalcev sprememb) ter pregledali najpomembnejše razloge za od-
pore pri spremembah in razloge za neuspeh pri uvajanju sprememb. Do-
taknili se bomo tudi spreminjanja organizacijske kulture, ki jo največkrat
povezujemo z uvajanjem radikalnih sprememb v organizacijah.
32 Managemet in vodenje – komplementarnost dveh procesov
Mnogi avtorji ugotavljajo, da je vodenje pomensko ožji pojem in pred-
stavlja zgolj eno od štirih funkcij managementa, tj. načrtovanja, organi-
ziranja, vodenja in nadziranja (Dubrin 2004, 4; Kovač, Mayer in Jesen-
ko 2004, 17; Dessler 2001, 3; Tavčar 2000, 2; Yukl 1998, 5; Možina idr.
1996, 11). V literaturi pa lahko zasledimo poskuse razmejitev med ma-
nagementom in vodenjem z različnimi poudarki, ki managementu pri-
pisujejo organiziranost, implementacijo, kompleksnost ter usmeritev v
sedanjost, vodenju pa vizijo, procese, spremembe in usmerjenost v priho-
dnost (Kovač, Mayer in Jesenko 2004, 19). Po Georgiadesu in Macdonel-
lu (1998, 187) management nadzira in integrira aktivnosti znotraj orga-
nizacij, medtem ko voditeljstvo stimulira spreminjanje in inovativnost.
Management je fenomen 19. stoletja oz. industrijske revolucije, ki se je v
polni meri razvil kasneje, na začetku 20. stoletja. Njegov osnovni namen
je obvladovati organizacijsko kompleksnost in dosegati stabilnost. Pro-
cesi, ki jih pripisujemo managementu, v organizacijo vnašajo red in us-
taljenost. Je formalnejši in bolj znanstven od vodenja (Goodwin 2006, 7;
Dubrin 2004, 4), saj uporablja preizkušena orodja in tehnike. Proces vo-
denja pa je na odnosu osnovan proces, ki ga razvijajo vodja in sledilci, z
medsebojnim vplivom drug na drugega (Goodwin 2006, 15; Northouse
2001, 3). Vodenje se torej nanaša na odnose (Kouzes in Posner 1987, 8),
pri čemer velja poudariti, da gre za sposobnost vplivanja vodij na zaposle-
ne, da se vedejo na želen oz. pričakovan način in dosegajo zastavljene cilje
(Northouse 2001, 3; Yukl 1998, 3; Možina idr. 1996; 91). Strokovna litera-
tura ponuja mnoge razprave o odnosu med managementom in vodenjem.
Dubrin (2004, 5) ugotavlja ključne razlike med njima, ki so:
mi in percepcijami. Poleg tega je spreminjanje odvisno tudi od konteksta
in okolja, v katerem sprememba poteka.
V tem poglavju bomo prikazali razmejitev procesov managementa in
vodenja ter hkrati njuno neločljivo povezanost oz. prepletanje. Osredo-
točili se bomo na procese vodenja s poudarkom na vodenju sprememb v
zdravstveni organizaciji. Seznanili se bomo z nekaterimi organizacijski-
mi koncepti spreminjanja in vrstami sprememb, kot jih opredeljujejo po-
samezni avtorji, spoznali primer preproste analize silnic (pospeševalcev
in omejevalcev sprememb) ter pregledali najpomembnejše razloge za od-
pore pri spremembah in razloge za neuspeh pri uvajanju sprememb. Do-
taknili se bomo tudi spreminjanja organizacijske kulture, ki jo največkrat
povezujemo z uvajanjem radikalnih sprememb v organizacijah.
32 Managemet in vodenje – komplementarnost dveh procesov
Mnogi avtorji ugotavljajo, da je vodenje pomensko ožji pojem in pred-
stavlja zgolj eno od štirih funkcij managementa, tj. načrtovanja, organi-
ziranja, vodenja in nadziranja (Dubrin 2004, 4; Kovač, Mayer in Jesen-
ko 2004, 17; Dessler 2001, 3; Tavčar 2000, 2; Yukl 1998, 5; Možina idr.
1996, 11). V literaturi pa lahko zasledimo poskuse razmejitev med ma-
nagementom in vodenjem z različnimi poudarki, ki managementu pri-
pisujejo organiziranost, implementacijo, kompleksnost ter usmeritev v
sedanjost, vodenju pa vizijo, procese, spremembe in usmerjenost v priho-
dnost (Kovač, Mayer in Jesenko 2004, 19). Po Georgiadesu in Macdonel-
lu (1998, 187) management nadzira in integrira aktivnosti znotraj orga-
nizacij, medtem ko voditeljstvo stimulira spreminjanje in inovativnost.
Management je fenomen 19. stoletja oz. industrijske revolucije, ki se je v
polni meri razvil kasneje, na začetku 20. stoletja. Njegov osnovni namen
je obvladovati organizacijsko kompleksnost in dosegati stabilnost. Pro-
cesi, ki jih pripisujemo managementu, v organizacijo vnašajo red in us-
taljenost. Je formalnejši in bolj znanstven od vodenja (Goodwin 2006, 7;
Dubrin 2004, 4), saj uporablja preizkušena orodja in tehnike. Proces vo-
denja pa je na odnosu osnovan proces, ki ga razvijajo vodja in sledilci, z
medsebojnim vplivom drug na drugega (Goodwin 2006, 15; Northouse
2001, 3). Vodenje se torej nanaša na odnose (Kouzes in Posner 1987, 8),
pri čemer velja poudariti, da gre za sposobnost vplivanja vodij na zaposle-
ne, da se vedejo na želen oz. pričakovan način in dosegajo zastavljene cilje
(Northouse 2001, 3; Yukl 1998, 3; Možina idr. 1996; 91). Strokovna litera-
tura ponuja mnoge razprave o odnosu med managementom in vodenjem.
Dubrin (2004, 5) ugotavlja ključne razlike med njima, ki so:
