Page 71 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
Teorije in stili vodenja 71
lastnosti idealnega vodje. V zadnjih sto letih je bilo narejenih mnogo štu-
dij na temo osebnih značilnosti in karakteristik vodij, vendar so rezultati
dvoumni in včasih tudi negotovi (Northouse 2001, 22). V teorijo o vode-
nju pa so teorije osebnih značilnosti prispevale nekaj koristnih dognanj.
Rdeča nit v mnogih raziskavah je ugotovitev nekaterih skupnih značil-
nosti vodij, ki jih povzemamo spodaj.
- Inteligenca: verbalne sposobnosti in sposobnosti dojemanja so
pri vodenju zelo v pomoč, vendar pa vodjeve inteligenčne spo-
sobnosti ne smejo od podrejenih preveč odstopati. Raziskave so
pokazale, da imajo lahko vodje z visokimi sposobnostmi (IQ)
težave pri komunikaciji, predvsem zaradi tega, ker so zaradi svo-
jih naprednih idej težko razumljivi in sprejeti s strani podreje-
nih.
- Samozaupanje: je zmožnost, da vodja verjame v svoje sposobnos-
ti oz. kompetence. Vodenje vključuje vplivanje na druge, zato ta
značilnost pomeni prepričanje vodje, da so njegovi poskusi vpli-
vanja na podrejene primerni in pravi.
- Odločnost: je v povezavi z vodjevo željo, da je delo narejeno.
Vključuje iniciativnost, vztrajnost, dominantnost in delovni
elan. Posamezniki s to lastnostjo so proaktivni in se znajo soo-
čati z ovirami. Odločnost občasno vključuje tudi dominantnost,
predvsem ko je treba zaposlene usmerjati v pravo smer.
- Integriteta: pomeni biti pošten in zaupanja vreden. Vodja, ki ga
odlikuje integriteta, v podrejenih vzbuja zaupanje, ker vedno
stori tisto, kar reče.
- Družabnost: je sposobnost vodje, da gradi prijetne odnose na
podlagi prijateljstva, taktičnosti in diplomacije. Vodja je obču-
tljiv za potrebe drugih in kaže skrb za njihovo dobro. Ima dobro
razvite medosebne veščine in vzpostavlja kooperativne odnose.
Mnogo avtorjev pripisuje velik pomen integriteti in kredibilnosti
(Bass 1990, 243; Covey 2000, 35; Mesiti 2003, 109; Storr 2004, 417), spet
drugi vidijo vodjeve kvalitete v praktičnosti, entuziazmu, samodisciplini,
ekstrovertiranosti in mirnosti (Belbin 1993, 53). Med pomembne lastnos-
ti v težkih časih nenehnih sprememb Charan (2009, 24–26) uvršča: poš-
tenost vodje, sposobnost navdihovanja, občutek za realnost s kančkom
optimizma ter globoko osebno vpetost v različne aktivnosti organizacije.
Pri vodenju so nekatere kvalitete vodij zelo pomembne, vendar pa Adair
(1998, 13) pravi, da osebnostne lastnosti in karakter posameznika še zda-
leč ne zadoščajo za uspešno vodenje.
lastnosti idealnega vodje. V zadnjih sto letih je bilo narejenih mnogo štu-
dij na temo osebnih značilnosti in karakteristik vodij, vendar so rezultati
dvoumni in včasih tudi negotovi (Northouse 2001, 22). V teorijo o vode-
nju pa so teorije osebnih značilnosti prispevale nekaj koristnih dognanj.
Rdeča nit v mnogih raziskavah je ugotovitev nekaterih skupnih značil-
nosti vodij, ki jih povzemamo spodaj.
- Inteligenca: verbalne sposobnosti in sposobnosti dojemanja so
pri vodenju zelo v pomoč, vendar pa vodjeve inteligenčne spo-
sobnosti ne smejo od podrejenih preveč odstopati. Raziskave so
pokazale, da imajo lahko vodje z visokimi sposobnostmi (IQ)
težave pri komunikaciji, predvsem zaradi tega, ker so zaradi svo-
jih naprednih idej težko razumljivi in sprejeti s strani podreje-
nih.
- Samozaupanje: je zmožnost, da vodja verjame v svoje sposobnos-
ti oz. kompetence. Vodenje vključuje vplivanje na druge, zato ta
značilnost pomeni prepričanje vodje, da so njegovi poskusi vpli-
vanja na podrejene primerni in pravi.
- Odločnost: je v povezavi z vodjevo željo, da je delo narejeno.
Vključuje iniciativnost, vztrajnost, dominantnost in delovni
elan. Posamezniki s to lastnostjo so proaktivni in se znajo soo-
čati z ovirami. Odločnost občasno vključuje tudi dominantnost,
predvsem ko je treba zaposlene usmerjati v pravo smer.
- Integriteta: pomeni biti pošten in zaupanja vreden. Vodja, ki ga
odlikuje integriteta, v podrejenih vzbuja zaupanje, ker vedno
stori tisto, kar reče.
- Družabnost: je sposobnost vodje, da gradi prijetne odnose na
podlagi prijateljstva, taktičnosti in diplomacije. Vodja je obču-
tljiv za potrebe drugih in kaže skrb za njihovo dobro. Ima dobro
razvite medosebne veščine in vzpostavlja kooperativne odnose.
Mnogo avtorjev pripisuje velik pomen integriteti in kredibilnosti
(Bass 1990, 243; Covey 2000, 35; Mesiti 2003, 109; Storr 2004, 417), spet
drugi vidijo vodjeve kvalitete v praktičnosti, entuziazmu, samodisciplini,
ekstrovertiranosti in mirnosti (Belbin 1993, 53). Med pomembne lastnos-
ti v težkih časih nenehnih sprememb Charan (2009, 24–26) uvršča: poš-
tenost vodje, sposobnost navdihovanja, občutek za realnost s kančkom
optimizma ter globoko osebno vpetost v različne aktivnosti organizacije.
Pri vodenju so nekatere kvalitete vodij zelo pomembne, vendar pa Adair
(1998, 13) pravi, da osebnostne lastnosti in karakter posameznika še zda-
leč ne zadoščajo za uspešno vodenje.
