Page 75 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 75
Teorije in stili vodenja 75

upoštevajo trenutne in prihodnje možnosti organizacije ter svoje
time navdihujejo za rast in delovanje v spreminjajočem se okolju.
Kvalitete takšnega voditelja so: odprtost, domišljija, vztrajnost,
prepričanje in zmožnost voditi proces spreminjanja v skladu z
začrtanimi nameni.
- Zmožnost zgraditi lojalnost in zaupanje: to je veščina, ki se dan-
danes zahteva od vršnih managerjev. Poleg upravljanja z odno-
si znotraj organizacije morajo transformacijski vodje zgraditi lo-
jalnost in zaupanje tudi izven meja svojih organizacij, včasih celo
izven zdravstvenega področja. Razvijati morajo strateške poveza-
ve in zavezništva. Predvsem pri vodenju sprememb je ključnega
pomena, da znajo svojo vizijo navdihovati izven lastnih organi-
zacij.
- Samoobvladovanje: transformacijski vodje morajo znati opazova-
ti, razumeti, nadzirati ter razumeti lastna čustva, prav tako tudi
čustva drugih. Prav ta t. i. čustvena inteligenca omogoča vodjem,
da vplivajo, motivirajo in navdihujejo druge. Samoobvladovanje
zahteva uvid v lastne prednosti ter razvojne možnosti. Zahteva
pa tudi voljo in disciplino pri lastnem razvoju.
- Strateško razmišljanje in zmožnost strateškega pogleda: premik
paradigem v zdravstvu zahteva nove pristope in poglede v reše-
vanju problemov. Vodje morajo biti sposobni iti preko tradici-
onalnih meja, da lahko raziščejo nove možnosti in perspektive.
Strategi so orientirani v prihodnost, radovedni, delujejo na dolgi
rok, upajo si tvegati, znajo postavljati prioritete, so bistri in krea-
tivni.
- Mojstrsko izvajanje: vključuje uporabo ustreznih metod moči
(formalnih in neformalnih) za motiviranje kolegov in osta-
lih deležnikov, da opravijo naloge in dosegajo zastavljene cilje.
Vključuje tudi znanje, kako kreirati fokus okrog ključnih prio-
ritet (prave naloge), in izgradnjo zmožnosti (pravi ljudje) za do-
sego vrhunskih rezultatov. Dobra strategija je brez pomena, če je
nihče ne zna udejanjiti. Dobra izvedba pa zahteva tudi ocenitev,
kaj deluje in kaj ne, ter zmožnost delujoče principe spraviti v pri-
hodnjo prakso.
V slovenskem prostoru smo zasledili raziskavo Cimermana idr. (2003,
30), v kateri so identificirali ključne karakteristike slovenskih managerjev
tretjega tisočletja in jih razvrstili v štiri skupine: (1) strateške karakteristi-
ke: vizionar, ciljno usmerjen, strateg in odločevalec; (2) organizacijske ka-
rakteristike: organizator, kadrovalec in delegator; (3) operativne vodstve-
   70   71   72   73   74   75   76   77   78   79   80