Page 91 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Značilnosti nekaterih
modelov managementa
sprememb

Pri organizacijskih spremembah je treba ločevati med vsebino in proce-
som spreminjanja. Vsebina je odgovor na »kaj« spreminjamo, proces pa
odgovarja na vprašanje, »kako« spreminjamo. Vsebina se veže na vizijo
oz. namen spremembe ter strategijo, proces pa na implementacijo in pri-
lagajanje oz. na to, kako je sprememba načrtovana, predstavljena, imple-
mentirana in potem vzdrževana (Burke 2002, 14). Učinki inkremental-
nih sprememb v organizacijah se kažejo v organizacijskem razvoju, učinki
radikalnih sprememb pa v njihovem preoblikovanju oz. transformaciji.
Obvladovanje procesov spreminjanja je povezano z reševanjem proble-
mov, pri čemer je management mišljen kot osrednji dejavnik za njihovo
reševanje. Kovač, Mühlbacher in Kodyek (2012, 33) opredeljujejo mana-
gement sprememb kot praktični managerski koncept, ki služi kot pripo-
moček za delovanje managerjev, da uspešno in učinkovito dosegajo izved-
bo potrebnih sprememb. Management mora biti pozoren na potencialne
sprožilce sprememb, da se organizacija lahko proaktivno odzove nanje.

Brown (2012, 5) pravi, da sprememba vključuje tri vidike: ljudi, pro-
cese in kulturo. V preteklosti je bil poudarek na procesih, avtor pa ugo-
tavlja, da je v sodobnih organizacijskih sistemih treba uravnotežiti vse tri
vidike. Prav zato je uspešno spremembo težko zapovedati, biti mora spod-
bujena z motivacijo. K njej se pristopa timsko. Avtor (Brown 2012, 21–25)
opisuje timske vloge v managementu sprememb. Sponzor je človek, ki ni
vključen v vsakodnevne aktivnosti, povezane s spremembo, vendar spre-
membo podpira in nadzira napredek. Zagotovi potrebne vire in sprejme
končno odgovornost za njen uspeh ali neuspeh. Manager sprememb je
oseba, ki vodi spremembo, in je vzor za nove oblike vedenja oz. za novo