Page 28 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 28
Trg upravljanja nepremičnin
- zbiranje namenskih sredstev za investicijska vzdrževalna dela po
načrtih vzdrževanja,
- večja vloga in strokovnost občin in lokalnih skupnosti za izvaja-
nje nalog stanovanjske politike,
- preglednost in socialna vzdržnost pri oblikovanju neprofitnih
najemnin,
- vodenje sistema socialnih korektivov na stanovanjskem podro-
čju,
- pričakovano boljše upravljanje večstanovanjskih hiš,
- varstvo kupcev novozgrajenih stanovanj.
Pa še en zelo pomemben podatek moramo omeniti – to je stanje la-
stništva stanovanj v Sloveniji, po katerem sodimo v sam vrh držav v EU.
V Sloveniji je nekaj več kot 650.000 posameznih delov stavb/stanovanj-
28 skih enot, od tega je več kot 300.000 posameznih enot oziroma stanovanj
v mestnih naseljih, v tako imenovanih večstanovanjskih stavbah. Po kon-
cu privatizacije stanovanj (na podlagi prvega SZ iz leta 1991, Ur. l. RS, št.
18/91-I) je razmerje med stanovanji v etažni lastnini (lastna stanovanja)
ter stanovanji, ki se dajejo v najem (najemna stanovanja), 88 %1 proti 12 %;
tako je najemniških stanovanj še vedno čez 85.000.
Celoten stanovanjski fond ter tako visok delež stanovanj v etaž-
ni lastnini predstavljata po eni strani izziv za podjetja, ki se ukvarjajo z
upravljanjem in posredovanjem nepremičnin, po drugi strani pa prav ta
velik delež etažne/zasebne lastnine lahko otežuje redno delo upravljanja
in posredovanja pri nepremičninah (odnosi med sosedi, potrebna in zah-
tevana soglasja pri prodajah, stvarne in služnostne pravice na skupnih
prostorih, vzdrževanje, obratovanje).
Lastniška razmerja v stavbah
Stvarnopravni zakonik določa dopustnost oblikovanja etažne lastnine pri
vsakem objektu, ne glede na njegov namen, če so tehnične lastnosti objek-
ta takšne, da omogočajo uporabo posameznih delov ob hkratni uporabi
skupnih delov (Jenull 2002, 16–19).
Etažni lastniki, ki so lastniki posameznega dela večstanovanjske stav-
be, naj bi svojo lastnino na posameznem delu stavbe izvrševali na način,
ki čim manj moti ostale etažne lastnike posameznih delov in tudi rabo
skupnih delov stavbe.
1 Delež lastniških stanovanj po državah EU je naslednji (Eurostat b. l.): Nemčija 38 %, Nizozemska
48 %, Danska 51 %, Francija 54 %, Portugalska 58 %, Belgija 61 %, Italija 67 %, Velika Britanija 67 %,
Španija 77 %, Grčija 77 %, Irska 81 %.
- zbiranje namenskih sredstev za investicijska vzdrževalna dela po
načrtih vzdrževanja,
- večja vloga in strokovnost občin in lokalnih skupnosti za izvaja-
nje nalog stanovanjske politike,
- preglednost in socialna vzdržnost pri oblikovanju neprofitnih
najemnin,
- vodenje sistema socialnih korektivov na stanovanjskem podro-
čju,
- pričakovano boljše upravljanje večstanovanjskih hiš,
- varstvo kupcev novozgrajenih stanovanj.
Pa še en zelo pomemben podatek moramo omeniti – to je stanje la-
stništva stanovanj v Sloveniji, po katerem sodimo v sam vrh držav v EU.
V Sloveniji je nekaj več kot 650.000 posameznih delov stavb/stanovanj-
28 skih enot, od tega je več kot 300.000 posameznih enot oziroma stanovanj
v mestnih naseljih, v tako imenovanih večstanovanjskih stavbah. Po kon-
cu privatizacije stanovanj (na podlagi prvega SZ iz leta 1991, Ur. l. RS, št.
18/91-I) je razmerje med stanovanji v etažni lastnini (lastna stanovanja)
ter stanovanji, ki se dajejo v najem (najemna stanovanja), 88 %1 proti 12 %;
tako je najemniških stanovanj še vedno čez 85.000.
Celoten stanovanjski fond ter tako visok delež stanovanj v etaž-
ni lastnini predstavljata po eni strani izziv za podjetja, ki se ukvarjajo z
upravljanjem in posredovanjem nepremičnin, po drugi strani pa prav ta
velik delež etažne/zasebne lastnine lahko otežuje redno delo upravljanja
in posredovanja pri nepremičninah (odnosi med sosedi, potrebna in zah-
tevana soglasja pri prodajah, stvarne in služnostne pravice na skupnih
prostorih, vzdrževanje, obratovanje).
Lastniška razmerja v stavbah
Stvarnopravni zakonik določa dopustnost oblikovanja etažne lastnine pri
vsakem objektu, ne glede na njegov namen, če so tehnične lastnosti objek-
ta takšne, da omogočajo uporabo posameznih delov ob hkratni uporabi
skupnih delov (Jenull 2002, 16–19).
Etažni lastniki, ki so lastniki posameznega dela večstanovanjske stav-
be, naj bi svojo lastnino na posameznem delu stavbe izvrševali na način,
ki čim manj moti ostale etažne lastnike posameznih delov in tudi rabo
skupnih delov stavbe.
1 Delež lastniških stanovanj po državah EU je naslednji (Eurostat b. l.): Nemčija 38 %, Nizozemska
48 %, Danska 51 %, Francija 54 %, Portugalska 58 %, Belgija 61 %, Italija 67 %, Velika Britanija 67 %,
Španija 77 %, Grčija 77 %, Irska 81 %.
