Page 32 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
Trg upravljanja nepremičnin
druge stavbe (npr. skupna kotlovnica, skupni hidrofori in podobno). Ti
skupni deli so namenjeni več večstanovanjskim stavbam.
Primerjava s tujino
V državah EU poznamo tri različne oblike stanovanjskega področja, in
sicer (Pukšič 2010):
1) Področje lastniških stanovanj. Ta sektor zajema stanovanja, v ka-
terih živijo njihovi lastniki. V EU je delež lastniških stanovanj
čez 56 %, za razliko od Slovenije, kjer je ta delež še vedno več kot
85 %.
2) Področje zasebnih stanodajalcev. V tem sektorju je že zadnjih 25
let opaziti upadanje števila stanovanj, ki se oddajajo v najem,
vendar je taka oblika stanovanj oziroma bivanja še vedno značil-
32 na za približno petino družin EU. To so tako imenovana komer-
cialna ali pa pridobitna stanovanja – v slovenski zakonodaji so
opredeljena kot profitna oziroma tržna stanovanja. To področje
stanovanj je prisotno predvsem v večjih oziroma glavnih mestih.
3) Področje družbenih stanovanj. Tudi ta sektor pokriva približno
eno petino vseh stanovanj v EU. Praviloma so lastniki teh stano-
vanj občine, tudi stanovanjska združenja ali stanovanjske zadru-
ge. Za njih je uveljavljen tudi izraz socialna stanovanja, pri nas pa
ta sektor stanovanj predstavljajo neprofitna stanovanja. Ta sektor
stanovanj je podprt s subvencioniranjem najemnin ali pa obresti,
lahko se uporabljajo tudi povratne subvencije na področju lokal-
nih oblasti ali pa enkratne kapitalske subvencije.
V vseh evropskih državah kljub različnim pristopom k stanovanj-
ski politiki velja spoznanje, da sta dostopnost stanovanja ter kakovostno
bivanje v njem bistveno za doseganje socialne kohezije. Kljub temu pa
Evropska unija nima neposrednih pristojnosti na tem področju; tako sta-
novanjsko politiko in problematiko v zvezi s tem praviloma rešujejo drža-
ve članice EU samostojno, na nacionalni ravni.
Glede na prikazane tri oblike stanovanjskih področij je različno tudi
financiranje in izvajanje vzdrževanja večstanovanjskih stavb. V Sloveniji
prevladujejo stanovanja v lasti etažnih lastnikov, kar posledično pomeni,
da je večina večstanovanjskih stavb v solastnini etažnih lastnikov posa-
mezne večstanovanjske stavbe. To je primerljivo s prvo obliko stanovanj-
skega sektorja v državah EU – sektorjem lastniških stanovanj. Kot je že
navedeno, se tudi po državah članicah EU v tem sektorju pojavljajo te-
žave pri zagotavljanju rednega vzdrževanja, ki pa niso tako očitne kot
druge stavbe (npr. skupna kotlovnica, skupni hidrofori in podobno). Ti
skupni deli so namenjeni več večstanovanjskim stavbam.
Primerjava s tujino
V državah EU poznamo tri različne oblike stanovanjskega področja, in
sicer (Pukšič 2010):
1) Področje lastniških stanovanj. Ta sektor zajema stanovanja, v ka-
terih živijo njihovi lastniki. V EU je delež lastniških stanovanj
čez 56 %, za razliko od Slovenije, kjer je ta delež še vedno več kot
85 %.
2) Področje zasebnih stanodajalcev. V tem sektorju je že zadnjih 25
let opaziti upadanje števila stanovanj, ki se oddajajo v najem,
vendar je taka oblika stanovanj oziroma bivanja še vedno značil-
32 na za približno petino družin EU. To so tako imenovana komer-
cialna ali pa pridobitna stanovanja – v slovenski zakonodaji so
opredeljena kot profitna oziroma tržna stanovanja. To področje
stanovanj je prisotno predvsem v večjih oziroma glavnih mestih.
3) Področje družbenih stanovanj. Tudi ta sektor pokriva približno
eno petino vseh stanovanj v EU. Praviloma so lastniki teh stano-
vanj občine, tudi stanovanjska združenja ali stanovanjske zadru-
ge. Za njih je uveljavljen tudi izraz socialna stanovanja, pri nas pa
ta sektor stanovanj predstavljajo neprofitna stanovanja. Ta sektor
stanovanj je podprt s subvencioniranjem najemnin ali pa obresti,
lahko se uporabljajo tudi povratne subvencije na področju lokal-
nih oblasti ali pa enkratne kapitalske subvencije.
V vseh evropskih državah kljub različnim pristopom k stanovanj-
ski politiki velja spoznanje, da sta dostopnost stanovanja ter kakovostno
bivanje v njem bistveno za doseganje socialne kohezije. Kljub temu pa
Evropska unija nima neposrednih pristojnosti na tem področju; tako sta-
novanjsko politiko in problematiko v zvezi s tem praviloma rešujejo drža-
ve članice EU samostojno, na nacionalni ravni.
Glede na prikazane tri oblike stanovanjskih področij je različno tudi
financiranje in izvajanje vzdrževanja večstanovanjskih stavb. V Sloveniji
prevladujejo stanovanja v lasti etažnih lastnikov, kar posledično pomeni,
da je večina večstanovanjskih stavb v solastnini etažnih lastnikov posa-
mezne večstanovanjske stavbe. To je primerljivo s prvo obliko stanovanj-
skega sektorja v državah EU – sektorjem lastniških stanovanj. Kot je že
navedeno, se tudi po državah članicah EU v tem sektorju pojavljajo te-
žave pri zagotavljanju rednega vzdrževanja, ki pa niso tako očitne kot
