Page 31 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 31
Upravljanje nepremičnin 31
Etažna lastnina in skupni deli stavbe
Vsaka večstanovanjska stavba ima poleg stanovanja (posameznega dela)
tudi skupne dele, saj brez teh ne bi mogla niti stati (skupni gradbeni ele-
menti: konstruktivni gradbeni deli vsake stavbe, kot so temelji, nosilne
stene, plošče, streha, fasada, dimniki, dvigala) niti ne bi mogli priti do
svojega stanovanja (skupni prostori: hodniki, stopnišča, prostori za odla-
ganje smeti, hišniško stanovanje, prostori za HS, klet, podstrešje ...). Vsa-
ka stavba je nekam »postavljena« (na zemljišče), za normalno bivanje pa
seveda potrebujemo hišne priključke, priključitev na elektriko, ogrevanje,
kanalizacijo, vodovod (na skupne instalacije: vodovodna/elektroinstalaci-
ja, kurilnica, razvod centralne kurjave), sestavni del stavb pa je tudi opre-
ma (požarna, antene, domofoni).
Skupne dele v večstanovanjski zgradbi predstavljajo (SZ-1, 5. člen):
- skupni prostori (stopnišča, vhodni vetrolovi, hodniki, kolesarni-
ce, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, hišniška stano-
vanja, prostori za odlaganje odpadkov in drugi prostori),
- skupni gradbeni elementi (temelji, nosilni zidovi in druge nosil-
ne konstrukcije, stropi, streha, fasada, svetlobni jaški, jaški dvi-
gal, dimniki, prezračevalne tuljave),
- skupne instalacije, naprave in oprema (razvodi vodovodne, elek-
trične, plinovodne in toplovodne napeljave, dvigala, kanalizaci-
ja, naprave za ogrevanje, sprejemne antene, strelovodi, oprema za
požarno varnost, varnostna razsvetljava ter komunalni priključ-
ki, namenjeni skupni rabi).
Posebni skupni deli in skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam
V posamezni večstanovanjski stavbi pa imamo lahko prostore (npr. del
podstrešja, pralnico), naprave (npr. antene) ali konstruktivne gradbene
elemente (npr. dimniki), ki služijo le posameznim etažnim lastnikom. V
tem primeru govorimo o posebnih skupnih delih. Nikakor pa kot po-
seben skupni del ne moremo določiti zemljišča, na katerem stoji stavba
(stavbišče). Morebitni tak dogovor ali pogodba se šteje za nično. Posebni
skupni deli predstavljajo solastnino tistih etažnih lastnikov v stavbi, kate-
rim so namenjeni oziroma jih uporabljajo. Na teh posebnih skupnih de-
lih se s pogodbo o medsebojnih razmerjih določijo novi solastniški dele-
ži (za ta posebni skupni del).
Omeniti moramo še skupne dele, ki služijo več večstanovanjskim
stavbam. Gre lahko za skupne dele, ki so v posebni stavbi ali pa so del
Etažna lastnina in skupni deli stavbe
Vsaka večstanovanjska stavba ima poleg stanovanja (posameznega dela)
tudi skupne dele, saj brez teh ne bi mogla niti stati (skupni gradbeni ele-
menti: konstruktivni gradbeni deli vsake stavbe, kot so temelji, nosilne
stene, plošče, streha, fasada, dimniki, dvigala) niti ne bi mogli priti do
svojega stanovanja (skupni prostori: hodniki, stopnišča, prostori za odla-
ganje smeti, hišniško stanovanje, prostori za HS, klet, podstrešje ...). Vsa-
ka stavba je nekam »postavljena« (na zemljišče), za normalno bivanje pa
seveda potrebujemo hišne priključke, priključitev na elektriko, ogrevanje,
kanalizacijo, vodovod (na skupne instalacije: vodovodna/elektroinstalaci-
ja, kurilnica, razvod centralne kurjave), sestavni del stavb pa je tudi opre-
ma (požarna, antene, domofoni).
Skupne dele v večstanovanjski zgradbi predstavljajo (SZ-1, 5. člen):
- skupni prostori (stopnišča, vhodni vetrolovi, hodniki, kolesarni-
ce, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, hišniška stano-
vanja, prostori za odlaganje odpadkov in drugi prostori),
- skupni gradbeni elementi (temelji, nosilni zidovi in druge nosil-
ne konstrukcije, stropi, streha, fasada, svetlobni jaški, jaški dvi-
gal, dimniki, prezračevalne tuljave),
- skupne instalacije, naprave in oprema (razvodi vodovodne, elek-
trične, plinovodne in toplovodne napeljave, dvigala, kanalizaci-
ja, naprave za ogrevanje, sprejemne antene, strelovodi, oprema za
požarno varnost, varnostna razsvetljava ter komunalni priključ-
ki, namenjeni skupni rabi).
Posebni skupni deli in skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam
V posamezni večstanovanjski stavbi pa imamo lahko prostore (npr. del
podstrešja, pralnico), naprave (npr. antene) ali konstruktivne gradbene
elemente (npr. dimniki), ki služijo le posameznim etažnim lastnikom. V
tem primeru govorimo o posebnih skupnih delih. Nikakor pa kot po-
seben skupni del ne moremo določiti zemljišča, na katerem stoji stavba
(stavbišče). Morebitni tak dogovor ali pogodba se šteje za nično. Posebni
skupni deli predstavljajo solastnino tistih etažnih lastnikov v stavbi, kate-
rim so namenjeni oziroma jih uporabljajo. Na teh posebnih skupnih de-
lih se s pogodbo o medsebojnih razmerjih določijo novi solastniški dele-
ži (za ta posebni skupni del).
Omeniti moramo še skupne dele, ki služijo več večstanovanjskim
stavbam. Gre lahko za skupne dele, ki so v posebni stavbi ali pa so del