Page 101 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 101
Refleksija in diskusija 3.14
v javnem sektorju; spremljanju in evalvaciji ter odzivnem sistemu izo-
braževanja; usklajenosti ponudbe znanja z razvojnimi potrebami trga
delovne sile. Zato je (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
2013) »napovedovanje potreb, posodabljanje učnih programov in prak-
tičnega usposabljanja prioriteta, pri kateri morajo sodelovati vsi akterji
razvoja (izobraževalci, delodajalci, delojemalci, vlada)«. Napovedan je
tudi fleksibilnejši sistem plač v javnem sektorju ter povečanje uspo-
sobljenosti javnih uslužbencev. Usmeritve, s katerimi naj bi to dosegli
(Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 2013):
• Odpraviti strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem
na trgu dela – vpisna mesta na izobraževalnih institucijah, poveča-
nje deleža diplomantov naravoslovja in tehnike, krajše oblike us-
posabljanja za opravljanje deficitarnih poklicev, določitev izobra-
ževalnih programov, ki se jih dodatno spodbuja, spremljanje zapo-
sljivosti diplomantov, karierna orientacija za vse skupine delovno
sposobnega prebivalstva.
• Učinkovitost in kakovost visokega šolstva (znižanje osipa, skraj-
šanje študijskih let, izboljšanje razmerja med številom študentov
in profesorjev, skrb izvajalcev programov za kakovostno izvaja-
nje izobraževanja in posodabljanje programov, infrastruktura in
oprema izobraževalnih institucij, karierno svetovanje, nadgradnja
in izboljšanje sistema notranjih in zunanjih evalvacij, povezovanje
sistema izobraževanja in dela za večjo konkurenčnost).
V predhodni (predkrizni) strategiji razvoja Slovenije (za obdobje
2007–2013) najdemo med ključnimi nacionalnimi razvojnimi cilji tudi
»izboljšanje možnosti vsakega človeka za dolgo, zdravo in aktivno ži-
vljenje z vlaganji v učenje, izobrazbo, zdravje, kulturo, bivalne pogoje
in druge vire za uresničenje osebnih potencialov« pa tudi »povečanje
učinkovitosti države« (Urad Republike Slovenije za makroekonomske
raziskave 2005). Kot vizija novega modela družbenega razvoja je v stra-
tegiji med drugim izpostavljena deregulacija in liberalizacija trgov, večja
prožnost trga dela, decentralizacija in javno zasebno partnerstvo. Ome-
njena je tudi podjetizacija države (sic!), ki naj bi uveljavila nov upravlja-
vski vzorec kot obliko sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem;
medtem ko naj bi država zastavljala cilje, politiko in pravila igre, naj
bi bila izvedba prepuščena podjetniški javno zasebni mreži organizacij.
Decidirano pa je zapisano, da potrebuje Slovenija »korenito reformo
socialnoekonomske vloge države«, odgovornost za družbeni razvoj in
99
v javnem sektorju; spremljanju in evalvaciji ter odzivnem sistemu izo-
braževanja; usklajenosti ponudbe znanja z razvojnimi potrebami trga
delovne sile. Zato je (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
2013) »napovedovanje potreb, posodabljanje učnih programov in prak-
tičnega usposabljanja prioriteta, pri kateri morajo sodelovati vsi akterji
razvoja (izobraževalci, delodajalci, delojemalci, vlada)«. Napovedan je
tudi fleksibilnejši sistem plač v javnem sektorju ter povečanje uspo-
sobljenosti javnih uslužbencev. Usmeritve, s katerimi naj bi to dosegli
(Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 2013):
• Odpraviti strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem
na trgu dela – vpisna mesta na izobraževalnih institucijah, poveča-
nje deleža diplomantov naravoslovja in tehnike, krajše oblike us-
posabljanja za opravljanje deficitarnih poklicev, določitev izobra-
ževalnih programov, ki se jih dodatno spodbuja, spremljanje zapo-
sljivosti diplomantov, karierna orientacija za vse skupine delovno
sposobnega prebivalstva.
• Učinkovitost in kakovost visokega šolstva (znižanje osipa, skraj-
šanje študijskih let, izboljšanje razmerja med številom študentov
in profesorjev, skrb izvajalcev programov za kakovostno izvaja-
nje izobraževanja in posodabljanje programov, infrastruktura in
oprema izobraževalnih institucij, karierno svetovanje, nadgradnja
in izboljšanje sistema notranjih in zunanjih evalvacij, povezovanje
sistema izobraževanja in dela za večjo konkurenčnost).
V predhodni (predkrizni) strategiji razvoja Slovenije (za obdobje
2007–2013) najdemo med ključnimi nacionalnimi razvojnimi cilji tudi
»izboljšanje možnosti vsakega človeka za dolgo, zdravo in aktivno ži-
vljenje z vlaganji v učenje, izobrazbo, zdravje, kulturo, bivalne pogoje
in druge vire za uresničenje osebnih potencialov« pa tudi »povečanje
učinkovitosti države« (Urad Republike Slovenije za makroekonomske
raziskave 2005). Kot vizija novega modela družbenega razvoja je v stra-
tegiji med drugim izpostavljena deregulacija in liberalizacija trgov, večja
prožnost trga dela, decentralizacija in javno zasebno partnerstvo. Ome-
njena je tudi podjetizacija države (sic!), ki naj bi uveljavila nov upravlja-
vski vzorec kot obliko sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem;
medtem ko naj bi država zastavljala cilje, politiko in pravila igre, naj
bi bila izvedba prepuščena podjetniški javno zasebni mreži organizacij.
Decidirano pa je zapisano, da potrebuje Slovenija »korenito reformo
socialnoekonomske vloge države«, odgovornost za družbeni razvoj in
99
