Page 98 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 98
3 Dekonstrukcija besedil
trebno razumeti bolj v okviru marketizacije ter kvazi-marketizacije, ka-
kor pa privatizacije; čeprav je malo verjetno, da se bi dalo odpraviti
vplive teh zunanjih sil, pa bi bilo potrebno visokošolsko ponudbo, po-
litike in prakse prilagoditi južnoafriškim pravnim in finančnim razme-
ram.
Jones in Young (2004) menita, da se uporablja v Kanadi izraz mar-
ketizacija visokošolskega izobraževanja za opisovanje cele vrste spre-
memb politik, ki vztrajno poskušajo narediti institucije bolj odgovorne
(ang. accountable) do njihove zares široke mreže deležnikov: študentov,
zaposlovalcev ter davkoplačevalcev, čeprav dobi verjetno zadnja sku-
pina najbolj usmerjen udarec. Nanaša pa se tudi na uvedbo decentrali-
zacije ter potreb po povečanju konkurence za javna in zasebna sredstva.
V Avstraliji spada med zelo aktualne teme tudi reforma visokega šol-
stva in njegova komercializacija, kar je vplivalo na uvajanje tržnih sil
in konkurence v obstoječo hierarhijo institucij; marketiziran in visoko
politiziran sektor visokega šolstva je tako povzročil pretres obstoječega
statusa univerz, kar je pomenilo prerivanje za repozicioniranje in di-
ferenciranje na trgu (Marginson in Considine 2000; Raciti 2010). Tro-
unson in Ross (2011) pa komentirata sistem financiranja visokega šol-
stva, ki kaznuje tiste avstralske visokošolske institucije, ki ne dosežejo
ali presežejo načrtovani vpis študentov, kar povzroča velike težave pri
upravljanju teh inštitucij; tepe jih predvsem upad tujih študentov po
letu 2010.
De Siqueira (2009) raziskuje vpliv reform na marketizacijo brazil-
skega visokega šolstva in opisuje arbitrarno reformiranje, ki zmanjšuje
dostopnost do javnega in brezplačnega visokega šolstva, vlada uporab-
lja izgovor pomanjkanja virov. Avtonomija javnih unvierz se je skrčila na
iskanje novih virov na trgu, medtem ko obstaja jasna težnja za pomoč
zasebnim visokošolskim institucijam. Reforme povečujejo tveganja in-
terne privatizacije javnih univerz, ki že poteka, kar bo povzročilo večjo
dojemljivost javnega sistema za uokvirjanje in regulacijo storitev, v dia-
logu znotraj w t o in bilateralnih predlogov. Vse te spremembe pa tudi
oddaljujejo univerze in visoko šolstvo od ideje o znanju kot kolektiv-
nemu konstruktu, ki temelji na sodelovanju ter človeških in družbenih
pravicah, širjenju v družbo kot celoto, in prevzemajo idejo o znanju kot
zasebni lastnini, razvijani v ozračju skrivnostnosti in konkurence, na-
menjeno le tistim, ki si bodo lahko privoščili da ga plačajo.
Iz kratkih insertov je povsem jasno, da je marketizacija visokega šol-
stva globalen diskurz, katerega vsebine so si zelo podobne. Očitne so
96
trebno razumeti bolj v okviru marketizacije ter kvazi-marketizacije, ka-
kor pa privatizacije; čeprav je malo verjetno, da se bi dalo odpraviti
vplive teh zunanjih sil, pa bi bilo potrebno visokošolsko ponudbo, po-
litike in prakse prilagoditi južnoafriškim pravnim in finančnim razme-
ram.
Jones in Young (2004) menita, da se uporablja v Kanadi izraz mar-
ketizacija visokošolskega izobraževanja za opisovanje cele vrste spre-
memb politik, ki vztrajno poskušajo narediti institucije bolj odgovorne
(ang. accountable) do njihove zares široke mreže deležnikov: študentov,
zaposlovalcev ter davkoplačevalcev, čeprav dobi verjetno zadnja sku-
pina najbolj usmerjen udarec. Nanaša pa se tudi na uvedbo decentrali-
zacije ter potreb po povečanju konkurence za javna in zasebna sredstva.
V Avstraliji spada med zelo aktualne teme tudi reforma visokega šol-
stva in njegova komercializacija, kar je vplivalo na uvajanje tržnih sil
in konkurence v obstoječo hierarhijo institucij; marketiziran in visoko
politiziran sektor visokega šolstva je tako povzročil pretres obstoječega
statusa univerz, kar je pomenilo prerivanje za repozicioniranje in di-
ferenciranje na trgu (Marginson in Considine 2000; Raciti 2010). Tro-
unson in Ross (2011) pa komentirata sistem financiranja visokega šol-
stva, ki kaznuje tiste avstralske visokošolske institucije, ki ne dosežejo
ali presežejo načrtovani vpis študentov, kar povzroča velike težave pri
upravljanju teh inštitucij; tepe jih predvsem upad tujih študentov po
letu 2010.
De Siqueira (2009) raziskuje vpliv reform na marketizacijo brazil-
skega visokega šolstva in opisuje arbitrarno reformiranje, ki zmanjšuje
dostopnost do javnega in brezplačnega visokega šolstva, vlada uporab-
lja izgovor pomanjkanja virov. Avtonomija javnih unvierz se je skrčila na
iskanje novih virov na trgu, medtem ko obstaja jasna težnja za pomoč
zasebnim visokošolskim institucijam. Reforme povečujejo tveganja in-
terne privatizacije javnih univerz, ki že poteka, kar bo povzročilo večjo
dojemljivost javnega sistema za uokvirjanje in regulacijo storitev, v dia-
logu znotraj w t o in bilateralnih predlogov. Vse te spremembe pa tudi
oddaljujejo univerze in visoko šolstvo od ideje o znanju kot kolektiv-
nemu konstruktu, ki temelji na sodelovanju ter človeških in družbenih
pravicah, širjenju v družbo kot celoto, in prevzemajo idejo o znanju kot
zasebni lastnini, razvijani v ozračju skrivnostnosti in konkurence, na-
menjeno le tistim, ki si bodo lahko privoščili da ga plačajo.
Iz kratkih insertov je povsem jasno, da je marketizacija visokega šol-
stva globalen diskurz, katerega vsebine so si zelo podobne. Očitne so
96
