Page 96 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem

3 Dekonstrukcija besedil

duje in financira zasebne institucije z namenom vzpostavitve visokošol-
skega trga, izvaja pa tudi nadzor nad kakovostjo, potrošnjo javnih sred-
stev, zahteva večjo učinkovitost, vpeljuje managerializem v javni sektor,
pospešuje regionalizacijo in decentralizacijo visokošolskega sistema.

Zanimalo nas je, kateri so ključni vsebinski dejavniki, ki vplivajo na
pojav marketizacije visokega šolstva, kot jih zasledimo v literaturi in
sodobnih raziskavah?

Na to vprašanje bi lahko najbolje odgovorili z dejavniki, kot sta jih
opredelila Altbach (2004) ter Teichler (2006):

• zaznati je širjenje tržnega diskurza in uporabo gospodarskega trga
kot modela za politične in administrativne odnose; prenos določe-
nih praks iz gospodarstva tudi na socialna in storitvena področja,
med drugim izobraževalno, z upravičevanjem potrebe po nadzoru
porabe davkoplačevalskega denarja in večje odgovornosti;

• naslednji vseprisoten dejavnik, ne glede na zemljepisno področje,
je zaznana množičnost ali masifikacija visokega šolstva; pojav se je
razširil skupaj z diskurzom družbe znanja, potrebe po večji stopnji
izobraženosti prebivalstva ter olajšanim dostopom zaradi regiona-
lizacije visokega šolstva;

• povečanje števila zasebnih ponudnikov visokošolskega izobraže-
vanja in raziskovanja; zaznana je bila priložnost za zaslužek, zaradi
povečanega povpraševanja, omejenih zmogljivosti obstoječih viso-
košolskih institucij ter s spremembami percepcije nacionalnega in-
teresa;

• transnacionalno prepletanje in rast globalnega trga za izobraževa-
nje in raziskovanje; vstop tujih ponudnikov visokošolskega izobra-
ževanja, tehnološki napredek, ki je ponudil dostop do izobraževa-
nja na daljavo, pa tudi olajšan odhod študentov na študij v tujino;

• kritični so tudi naraščajoči stroški razširjenih visokošolskih siste-
mov; ob vse večji krizi in zmanjševanju pripravljenosti države, da
financira javni visokošolski sistem se je dogajala še rast povpraše-
vanja po visokošolskih izobraževalnih storitvah;

• spremenjeno ravnotežje med zasebnim in javnim financiranjem je
marsikje zahtevalo premislek o vlogi javnega visokošolskega izo-
braževanja;

• pojavljajo se pritiski za večjo managersko učinkovitost visokošol-
skega sistema zaradi širše dostopnosti in čedalje bolj omejenih vi-
rov; visokošolski managerji so tako prisiljeni k iskanju alternatinih

94