Page 102 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 102
3 Dekonstrukcija besedil
socialno varnost naj bi se selila na posameznike: »Tržna regulacija in
podjetniška logika poslovanja se bo tako delno razširila tudi na področja
družbenih dejavnosti, kot so socialno varstvo, zdravstvo, šolstvo, zna-
nost in druge«. Vizija je tako prehod od države blaginje v družbo blaginje.
Tudi tu je zapisano, da je potrebno zagotoviti večjo učinkovitost izrabe
javnega denarja v izobraževanju in raziskovanju, zagotoviti ravnovesje
med izobraževalno ponudbo in potrebami trga dela ter decentralizirati
terciarno izobraževanje s širjenjem mreže visokega šolstva. Za razliko
od dosedanjega gradualističnega pristopa k razvoju Slovenije je torej za-
povedan korenit reformni zasuk, skrb za ekonomsko učinkovitost naj
bo prepuščena koordinacijskemu mehanizmu trga. Mehanizmu, ki se je
v zadnji finančni in gospodarski krizi izkazal za nesposobnega.
V dveh zaporednih dokumentih, ki se nanašata na bodoči razvoj slo-
venske države, je torej jasno razviden zasuk od socialne države, kar je
Slovenija po ustavi, v družbo posameznikov, kjer je vsakdo odgovoren
za svojo blaginjo, trg pa naj bi se širil tudi na področja socialne države
in izobraževanja, kar se seveda kaže tudi pri financiranju zasebnega in
javnega visokega šolstva.
Prisotnost marketizacije v slovenskih znanstvenih člankih
Novak (2002) opredeli marketizacijo kot preplet izobraževanja z mana-
gementom in opozarja pred propadom izobraževalnih institucij, če bi
bile povsem prepuščene trgu. Marketizacija naj bi po avtorju tudi olaj-
šala trenja med državo in trgom, doreči bi bilo potrebno le področja in
globino poseganja države v nastali trg.
Trnavčevičeva (2004) omenja marketizacijske procese v izobraževa-
nju, ki naj bi temeljili na filozofiji trga z namenom ustvarjanja dobička.
Zapiše tudi, da se marketizacija v različnih šolstvih odraža specifično,
odvisno od jakosti procesov in regulative. Poigra se s prepričevanjem za-
govornikov marketizacije, ki naj bi obljubljali boljše življenje za vsakega
posameznika, pozabljajo pa omenjati, da nekateri v tekmi tudi izgubijo.
Koren (2005) pa meni, da so se marketizacijski procesi (decentraliza-
cija, deregulacija, financiranje kot glavarina in večja avtonomija) odra-
zili v slovenskem izobraževanju tako, da so se izobraževalne institucije
usmerile v izboljševanje kakovosti svojega dela.
Ideologije, kot družbene in politične sisteme idej in vrednot dolo-
čene družbene skupine, lahko preučujemo in opazujemo na mnoge na-
čine. S kritično analizo diskurzov, ki vedno delujejo tudi ideološko (ko
tipi praks in diskurzov služijo nevtralizaciji, da bi ohranjali in legiti-
100
socialno varnost naj bi se selila na posameznike: »Tržna regulacija in
podjetniška logika poslovanja se bo tako delno razširila tudi na področja
družbenih dejavnosti, kot so socialno varstvo, zdravstvo, šolstvo, zna-
nost in druge«. Vizija je tako prehod od države blaginje v družbo blaginje.
Tudi tu je zapisano, da je potrebno zagotoviti večjo učinkovitost izrabe
javnega denarja v izobraževanju in raziskovanju, zagotoviti ravnovesje
med izobraževalno ponudbo in potrebami trga dela ter decentralizirati
terciarno izobraževanje s širjenjem mreže visokega šolstva. Za razliko
od dosedanjega gradualističnega pristopa k razvoju Slovenije je torej za-
povedan korenit reformni zasuk, skrb za ekonomsko učinkovitost naj
bo prepuščena koordinacijskemu mehanizmu trga. Mehanizmu, ki se je
v zadnji finančni in gospodarski krizi izkazal za nesposobnega.
V dveh zaporednih dokumentih, ki se nanašata na bodoči razvoj slo-
venske države, je torej jasno razviden zasuk od socialne države, kar je
Slovenija po ustavi, v družbo posameznikov, kjer je vsakdo odgovoren
za svojo blaginjo, trg pa naj bi se širil tudi na področja socialne države
in izobraževanja, kar se seveda kaže tudi pri financiranju zasebnega in
javnega visokega šolstva.
Prisotnost marketizacije v slovenskih znanstvenih člankih
Novak (2002) opredeli marketizacijo kot preplet izobraževanja z mana-
gementom in opozarja pred propadom izobraževalnih institucij, če bi
bile povsem prepuščene trgu. Marketizacija naj bi po avtorju tudi olaj-
šala trenja med državo in trgom, doreči bi bilo potrebno le področja in
globino poseganja države v nastali trg.
Trnavčevičeva (2004) omenja marketizacijske procese v izobraževa-
nju, ki naj bi temeljili na filozofiji trga z namenom ustvarjanja dobička.
Zapiše tudi, da se marketizacija v različnih šolstvih odraža specifično,
odvisno od jakosti procesov in regulative. Poigra se s prepričevanjem za-
govornikov marketizacije, ki naj bi obljubljali boljše življenje za vsakega
posameznika, pozabljajo pa omenjati, da nekateri v tekmi tudi izgubijo.
Koren (2005) pa meni, da so se marketizacijski procesi (decentraliza-
cija, deregulacija, financiranje kot glavarina in večja avtonomija) odra-
zili v slovenskem izobraževanju tako, da so se izobraževalne institucije
usmerile v izboljševanje kakovosti svojega dela.
Ideologije, kot družbene in politične sisteme idej in vrednot dolo-
čene družbene skupine, lahko preučujemo in opazujemo na mnoge na-
čine. S kritično analizo diskurzov, ki vedno delujejo tudi ideološko (ko
tipi praks in diskurzov služijo nevtralizaciji, da bi ohranjali in legiti-
100
