Page 46 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 46
Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti
predvideva, da se bo po določenem obdobju radikalnih sprememb moč
skrbnika procesa uveljavila preko funkcijskih meja.
Temeljna naloga skrbnika glavnega procesa je, da s člani tima zagota-
vlja uspešnost in učinkovitost procesa, s čimer prispeva k uspešnosti ce-
lotne organizacije. Uspešnost procesa skrbnik zagotavlja z izhodi, ki iz-
polnjujejo zahteve in pričakovanja odjemalcev. Učinkovitost procesa pa
optimizira s poenostavljanjem postopkov in preoblikovanjem delovnih
opravil, s skrajševanjem cikla procesa, z minimiziranjem stroškov, zmanj-
ševanjem variabilnosti in avtomatizacijo procesa (DeToro in Mc Cabe
1997, 58). Skrbnik procesa je torej odgovoren za rezultate izboljšav proce-
sa, zato mora imeti pooblastila za:
- odobritev potrebnih sprememb,
- izbor pravih sodelavcev v timu,
46 - določitev programa in ustrezne organizacije,
- usmerjanje, podporo in koordiniranje dela članov tima znotraj
časovnih mejnikov in predvidenih rezultatov,
- zagotovitev potrebnih finančnih in drugih potrebnih virov,
- odpravljanje vrzeli med timi in zagotavljanje dogovorov v prime-
ru medorganizacijskih sporov.
Da je skrbnik procesa osrednja oseba managementa poslovnih pro-
cesov, ugotavlja tudi Hammer (2002). Skrbnik procesa mora zagotovi-
ti, da zaposleni razumejo proces, so primerno usposobljeni, imajo na raz-
polago potrebna orodja ter upoštevajo načrte in pravila. Skrbi za manjše
spremembe in prilagoditve procesa novim izzivom. Seveda se Hammer
ne more izogniti reinženiringu procesov. Ko pride do velikega razkoraka
med dejansko in želeno uspešnostjo procesa, mora skrbnik proces zasno-
vati na novo, torej izpeljati projekt reinženiringa procesa.
Skrbnik procesa načrtuje proces, skrbi za njegovo udejanjanje in iz-
boljševanje ter odgovarja za rezultate. Da bi lahko uresničeval svojo vlogo
ter vplival na izvajalce procesa v posameznih funkcijah in njihove vodje,
naj bo član vrhnjega vodstva. Tako ima možnosti vplivati tudi na druge
vrhnje managerje. Za uspešno izvajanje vloge skrbnika so ključne veščine
komuniciranja, še posebej v matrični organizaciji (Chang 2011, 35).
Za razliko od drugih avtorjev Harmon poimenovanje odgovorne-
ga za proces in naloge izpelje iz njegovega poslanstva: management po-
slovnih procesov. Manager procesa izvaja managerske procese, zato pla-
nira, organizira, komunicira in nadzoruje (Harmon 2014, 138). Planiranje
vključuje določanje ciljev procesov in pričakovanj za njihove vhode, iz-
vajanje in izhode, pripravo načrtov in določitev razpoložljivih virov. Or-
predvideva, da se bo po določenem obdobju radikalnih sprememb moč
skrbnika procesa uveljavila preko funkcijskih meja.
Temeljna naloga skrbnika glavnega procesa je, da s člani tima zagota-
vlja uspešnost in učinkovitost procesa, s čimer prispeva k uspešnosti ce-
lotne organizacije. Uspešnost procesa skrbnik zagotavlja z izhodi, ki iz-
polnjujejo zahteve in pričakovanja odjemalcev. Učinkovitost procesa pa
optimizira s poenostavljanjem postopkov in preoblikovanjem delovnih
opravil, s skrajševanjem cikla procesa, z minimiziranjem stroškov, zmanj-
ševanjem variabilnosti in avtomatizacijo procesa (DeToro in Mc Cabe
1997, 58). Skrbnik procesa je torej odgovoren za rezultate izboljšav proce-
sa, zato mora imeti pooblastila za:
- odobritev potrebnih sprememb,
- izbor pravih sodelavcev v timu,
46 - določitev programa in ustrezne organizacije,
- usmerjanje, podporo in koordiniranje dela članov tima znotraj
časovnih mejnikov in predvidenih rezultatov,
- zagotovitev potrebnih finančnih in drugih potrebnih virov,
- odpravljanje vrzeli med timi in zagotavljanje dogovorov v prime-
ru medorganizacijskih sporov.
Da je skrbnik procesa osrednja oseba managementa poslovnih pro-
cesov, ugotavlja tudi Hammer (2002). Skrbnik procesa mora zagotovi-
ti, da zaposleni razumejo proces, so primerno usposobljeni, imajo na raz-
polago potrebna orodja ter upoštevajo načrte in pravila. Skrbi za manjše
spremembe in prilagoditve procesa novim izzivom. Seveda se Hammer
ne more izogniti reinženiringu procesov. Ko pride do velikega razkoraka
med dejansko in želeno uspešnostjo procesa, mora skrbnik proces zasno-
vati na novo, torej izpeljati projekt reinženiringa procesa.
Skrbnik procesa načrtuje proces, skrbi za njegovo udejanjanje in iz-
boljševanje ter odgovarja za rezultate. Da bi lahko uresničeval svojo vlogo
ter vplival na izvajalce procesa v posameznih funkcijah in njihove vodje,
naj bo član vrhnjega vodstva. Tako ima možnosti vplivati tudi na druge
vrhnje managerje. Za uspešno izvajanje vloge skrbnika so ključne veščine
komuniciranja, še posebej v matrični organizaciji (Chang 2011, 35).
Za razliko od drugih avtorjev Harmon poimenovanje odgovorne-
ga za proces in naloge izpelje iz njegovega poslanstva: management po-
slovnih procesov. Manager procesa izvaja managerske procese, zato pla-
nira, organizira, komunicira in nadzoruje (Harmon 2014, 138). Planiranje
vključuje določanje ciljev procesov in pričakovanj za njihove vhode, iz-
vajanje in izhode, pripravo načrtov in določitev razpoložljivih virov. Or-
