Page 89 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 89
Procesno usmerjena organizacija 89
kot organizacijska enota. Šesto fazo predstavlja matrična organiziranost.
V matrični organiziranosti je dimenzija odjemalcev in osredotočenosti
nanje strateško enako pomembna, kot so države ali poslovne enote. V tej
obliki organiziranosti postajajo organizacije odjemalcev partnerji, ki se
vključujejo v procese odločanja. V zadnji fazi se oblikujejo v odjemalce
usmerjene organizacijske enote, linije, v katerih so zbrani vsi s specifični-
mi odjemalci povezani zaposleni. V avtomobilski dobaviteljski verigi se za
takšne z odjemalci povezane enote uveljavi kratica CBU7.
Spany (2007) kot prednost matrične strukture prepoznava predvsem
sposobnost prožnejše uporabe človeških virov med izdelčno ali geograf-
sko organiziranimi poslovnimi funkcijami, saj to omogoča razvijanje
tako funkcijskih kot izdelčnih veščin. Med slabostmi opozarja predvsem
na dvojno, vertikalno in horizontalno, vodenje, ki pri zaposlenih lahko
povzroča nelagodje in frustracije. Številni sestanki vodijo v izgubo časa,
za ohranjanje jasnosti usmeritev in prioritet je potrebno veliko napora.
Matrična organiziranost zahteva razvijanje veščin medčloveških odno-
sov.
Matrična organiziranost se je močno uveljavila tudi v povezavi s pro-
jektnim vodenjem. Z vidika naše raziskave je projektno vodenje pomembno
zato, ker so projekti v bistvu enkratna izvedba procesa. Uporabimo pri-
mer. Uspešne organizacije skozi proces razvoja nenehno razvijajo svoje iz-
delke in storitve. V primeru enostavnih izdelkov razvoj poteka v okviru
razvojnih nalog. Kadar pa so izdelki in storitve zelo kompleksni, kadar ra-
zvoj zahteva veliko virov ali pa so roki dokončanja kratki, je cilje mogoče
uspešno in učinkovito uresničiti le z uporabo metodologije projektnega
vodenja. Vodnik po znanju projektnega vodenja (PMBOK)8 projekt defi-
nira kot začasno prizadevanje za uresničitev edinstvenega izdelka, stori-
tve ali rezultata (PMI 2008, 374). Projekti se izvajajo zato, da zagotovijo
vrednost za odjemalce. So nepogrešljiv sestavni del načrtovanja in uresni-
čevanja strategije organizacije (Athayde idr. 2007). Projektno vodenje je
področje procesov, ki poteka skozi procese zagona, planiranja, izvajanja,
spremljanja in kontroliranja ter dokončanja projekta. Metodologija vode-
nja projektov pa z uporabo znanja, veščin, tehnik in orodij omogoča us-
pešno izvajanje procesov projektnega vodenja in uresničevanje ciljev pro-
jekta (PMI 2008, 8). Za vodenje projekta in uresničitev njegovih ciljev je
odgovoren vodja projekta.
Uspešno projektno vodenje je mogoče le v procesno in projektno
usmerjenih organizacijah z razvito kulturo timskega dela in sodelovanja
7 Angl. Customer Business Unit.
8 PMBOK je kratica za Project Management Body of Knowledge.
kot organizacijska enota. Šesto fazo predstavlja matrična organiziranost.
V matrični organiziranosti je dimenzija odjemalcev in osredotočenosti
nanje strateško enako pomembna, kot so države ali poslovne enote. V tej
obliki organiziranosti postajajo organizacije odjemalcev partnerji, ki se
vključujejo v procese odločanja. V zadnji fazi se oblikujejo v odjemalce
usmerjene organizacijske enote, linije, v katerih so zbrani vsi s specifični-
mi odjemalci povezani zaposleni. V avtomobilski dobaviteljski verigi se za
takšne z odjemalci povezane enote uveljavi kratica CBU7.
Spany (2007) kot prednost matrične strukture prepoznava predvsem
sposobnost prožnejše uporabe človeških virov med izdelčno ali geograf-
sko organiziranimi poslovnimi funkcijami, saj to omogoča razvijanje
tako funkcijskih kot izdelčnih veščin. Med slabostmi opozarja predvsem
na dvojno, vertikalno in horizontalno, vodenje, ki pri zaposlenih lahko
povzroča nelagodje in frustracije. Številni sestanki vodijo v izgubo časa,
za ohranjanje jasnosti usmeritev in prioritet je potrebno veliko napora.
Matrična organiziranost zahteva razvijanje veščin medčloveških odno-
sov.
Matrična organiziranost se je močno uveljavila tudi v povezavi s pro-
jektnim vodenjem. Z vidika naše raziskave je projektno vodenje pomembno
zato, ker so projekti v bistvu enkratna izvedba procesa. Uporabimo pri-
mer. Uspešne organizacije skozi proces razvoja nenehno razvijajo svoje iz-
delke in storitve. V primeru enostavnih izdelkov razvoj poteka v okviru
razvojnih nalog. Kadar pa so izdelki in storitve zelo kompleksni, kadar ra-
zvoj zahteva veliko virov ali pa so roki dokončanja kratki, je cilje mogoče
uspešno in učinkovito uresničiti le z uporabo metodologije projektnega
vodenja. Vodnik po znanju projektnega vodenja (PMBOK)8 projekt defi-
nira kot začasno prizadevanje za uresničitev edinstvenega izdelka, stori-
tve ali rezultata (PMI 2008, 374). Projekti se izvajajo zato, da zagotovijo
vrednost za odjemalce. So nepogrešljiv sestavni del načrtovanja in uresni-
čevanja strategije organizacije (Athayde idr. 2007). Projektno vodenje je
področje procesov, ki poteka skozi procese zagona, planiranja, izvajanja,
spremljanja in kontroliranja ter dokončanja projekta. Metodologija vode-
nja projektov pa z uporabo znanja, veščin, tehnik in orodij omogoča us-
pešno izvajanje procesov projektnega vodenja in uresničevanje ciljev pro-
jekta (PMI 2008, 8). Za vodenje projekta in uresničitev njegovih ciljev je
odgovoren vodja projekta.
Uspešno projektno vodenje je mogoče le v procesno in projektno
usmerjenih organizacijah z razvito kulturo timskega dela in sodelovanja
7 Angl. Customer Business Unit.
8 PMBOK je kratica za Project Management Body of Knowledge.
