Page 91 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
Procesno usmerjena organizacija 91
nerazumevanja in konfliktov. Zato so za uspešno uveljavljanje procesne
usmerjenosti in projektnega vodenja tako zelo pomembni usposabljanje,
znanje in razumevanje.
Razvijanje procesne usmerjenosti
Škrinjar (2010, 191-92) razvijanje in uveljavljanje procesne usmerjenosti
vidi v štirih korakih. Temeljni korak je zavedanje vodstva o pomenu pro-
cesne usmerjenosti in njenem vplivu na uspešnost poslovanja. Ker je vrh-
nje vodstvo organizacij, še posebej v zadnjih letih globalne krize, tako iz-
razito osredotočeno predvsem na finančne rezultate, so tako pomembne
raziskave, ki se osredotočajo na vpliv procesne usmerjenosti tako na nefi-
nančne kot na finančne rezultate. Procesna usmerjenost ni recept za hitro
izboljšanje rezultatov, temveč sistematičen pristop k razvijanju zmoglji-
vosti procesov za dolgoročno uspešnost organizacije. Druga faza je razu-
mevanje širšega koncepta in elementov procesne usmerjenosti. Razume-
vanje vseh elementov in dejavnikov, ki so ključni za uspešno uveljavljanje
procesne usmerjenosti, mora vodstvo sistematično širiti na nižje ravni,
do vseh zaposlenih. Tretja faza je ocenjevanje in načrtovanje. Vodstvo orga-
nizacije z izbiro primernega instrumenta za merjenje procesne usmerje-
nosti in/ali primernega zrelostnega modela za ocenjevanje ugotovi ob-
stoječe stanje in določi cilje izboljšav. Zadnja faza je udejanjanje izboljšav
in prehod na višjo stopnjo zrelosti. V tej fazi vodstvo točke preloma upo-
rabi kot smernice za izboljševanje in osnovo za določanje prioritet.
Merjenje procesne usmerjenosti in/ali ocenjevanje zrelosti s pomočjo
zrelostnih modelov organizacijam omogoča razumeti, kje so na poti uve-
ljavljanja procesne usmerjenosti. Toda vedeti, kje si, še ne pomeni tudi
imeti odgovore na vprašanja, kako naprej. Katere prakse vpeljati, uvelja-
viti ali izboljšati za uspešen prehod na višjo raven zrelosti in ta to, da se
na višji ravni tudi obstane, torej zagotovi trajnostno delovanje? Škrinjar
poudarja, da je sicer pomembno uveljavljati vse elemente in prakse pro-
cesne usmerjenosti, da pa so za uveljavitev in prehajanje na višje stopnje
zrelosti nekatere prakse vendarle ključne (Škrinjar 2010, 182). Na pod-
lagi širšega koncepta procesne usmerjenosti, ki smo ga predstavili v po-
glavju 4.2, Škrinjar razvije razširjen zrelostni model in z analizo z upora-
bo metode dreves odločanja prepozna te ključne prakse na posameznih
stopnjah ter jih poimenuje točke preloma. Brez teh praks organizacija ne
more uspešno ohranjati dosežene ravni.
nerazumevanja in konfliktov. Zato so za uspešno uveljavljanje procesne
usmerjenosti in projektnega vodenja tako zelo pomembni usposabljanje,
znanje in razumevanje.
Razvijanje procesne usmerjenosti
Škrinjar (2010, 191-92) razvijanje in uveljavljanje procesne usmerjenosti
vidi v štirih korakih. Temeljni korak je zavedanje vodstva o pomenu pro-
cesne usmerjenosti in njenem vplivu na uspešnost poslovanja. Ker je vrh-
nje vodstvo organizacij, še posebej v zadnjih letih globalne krize, tako iz-
razito osredotočeno predvsem na finančne rezultate, so tako pomembne
raziskave, ki se osredotočajo na vpliv procesne usmerjenosti tako na nefi-
nančne kot na finančne rezultate. Procesna usmerjenost ni recept za hitro
izboljšanje rezultatov, temveč sistematičen pristop k razvijanju zmoglji-
vosti procesov za dolgoročno uspešnost organizacije. Druga faza je razu-
mevanje širšega koncepta in elementov procesne usmerjenosti. Razume-
vanje vseh elementov in dejavnikov, ki so ključni za uspešno uveljavljanje
procesne usmerjenosti, mora vodstvo sistematično širiti na nižje ravni,
do vseh zaposlenih. Tretja faza je ocenjevanje in načrtovanje. Vodstvo orga-
nizacije z izbiro primernega instrumenta za merjenje procesne usmerje-
nosti in/ali primernega zrelostnega modela za ocenjevanje ugotovi ob-
stoječe stanje in določi cilje izboljšav. Zadnja faza je udejanjanje izboljšav
in prehod na višjo stopnjo zrelosti. V tej fazi vodstvo točke preloma upo-
rabi kot smernice za izboljševanje in osnovo za določanje prioritet.
Merjenje procesne usmerjenosti in/ali ocenjevanje zrelosti s pomočjo
zrelostnih modelov organizacijam omogoča razumeti, kje so na poti uve-
ljavljanja procesne usmerjenosti. Toda vedeti, kje si, še ne pomeni tudi
imeti odgovore na vprašanja, kako naprej. Katere prakse vpeljati, uvelja-
viti ali izboljšati za uspešen prehod na višjo raven zrelosti in ta to, da se
na višji ravni tudi obstane, torej zagotovi trajnostno delovanje? Škrinjar
poudarja, da je sicer pomembno uveljavljati vse elemente in prakse pro-
cesne usmerjenosti, da pa so za uveljavitev in prehajanje na višje stopnje
zrelosti nekatere prakse vendarle ključne (Škrinjar 2010, 182). Na pod-
lagi širšega koncepta procesne usmerjenosti, ki smo ga predstavili v po-
glavju 4.2, Škrinjar razvije razširjen zrelostni model in z analizo z upora-
bo metode dreves odločanja prepozna te ključne prakse na posameznih
stopnjah ter jih poimenuje točke preloma. Brez teh praks organizacija ne
more uspešno ohranjati dosežene ravni.
