Page 85 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 85
cesno usmerjena organizacija
Slika 21: Razširjen okvir procesne usmerjenosti 85
Vir: Škrinjar 2010, 188.
Z obsežno študijo literature Van Looy (2014, 53) opredeli odnos med
konceptoma procesne usmerjenosti in managementa poslovnih proce-
sov. Analiza uveljavljenih definicij pojma proces kaže, da se te osredoto-
čajo predvsem na modeliranje in udejanjanje procesov. Uveljavljene definici-
je BPM pa poudarjajo predvsem optimizacijo in management procesov, ki jih
izvajajo skrbniki procesov in medfunkcijski procesni timi. Te procesne
značilnosti literatura v kontekstu zrelostnih modelov imenuje področ-
ja zmogljivosti procesov oziroma BPM. Sodobnejša literatura pa vse bolj
poudarja tudi pomen drugih organizacijskih značilnosti za doseganje
odličnosti procesov, predvsem organizacijske strukture in organizacijske
kulture. Da bi opredelili to razliko v obsegu konceptov, avtorji razvijejo
koncept procesne usmerjenosti. McCormack (2007, 270) definira, da pro-
cesna usmerjenost namesto hierarhij poudarja procese, procesno usmer-
jen način razmišljanja, odjemalce in končne rezultate. V procesni organiza-
cijski strukturi so uveljavljene procesne vloge, kot npr. skrbnik procesa in
procesni timi. Procesno usmerjeno organizacijsko kulturo najvišje vodstvo ude-
janja z uveljavljanjem ustreznih vrednot, z lastnim zgledom ter nagraje-
vanjem, vezanim na uspešnost procesov namesto na rezultate organiza-
cijskih enot. Odnos med konceptoma BPM in procesno usmerjenostjo
(BPO) prikazuje slika 22.
Področja zmogljivosti procesov Van Looy (2014, 54-55) razume kot
nabor kompetenc, vrednot in vedenja, ki jih organizacija potrebuje, da bi
uresničevala načrtovane cilje procesov. Zato posamezna področja zmo-
gljivosti deli na vsebinsko zaokrožene sklope značilnosti ali dele področij
zmogljivosti. Zmogljivost modeliranja tako deli na zmogljivost načrtova-
nja in na zmogljivost analiziranja. Področje uvedbe deli na vzpostavitev in
Slika 21: Razširjen okvir procesne usmerjenosti 85
Vir: Škrinjar 2010, 188.
Z obsežno študijo literature Van Looy (2014, 53) opredeli odnos med
konceptoma procesne usmerjenosti in managementa poslovnih proce-
sov. Analiza uveljavljenih definicij pojma proces kaže, da se te osredoto-
čajo predvsem na modeliranje in udejanjanje procesov. Uveljavljene definici-
je BPM pa poudarjajo predvsem optimizacijo in management procesov, ki jih
izvajajo skrbniki procesov in medfunkcijski procesni timi. Te procesne
značilnosti literatura v kontekstu zrelostnih modelov imenuje področ-
ja zmogljivosti procesov oziroma BPM. Sodobnejša literatura pa vse bolj
poudarja tudi pomen drugih organizacijskih značilnosti za doseganje
odličnosti procesov, predvsem organizacijske strukture in organizacijske
kulture. Da bi opredelili to razliko v obsegu konceptov, avtorji razvijejo
koncept procesne usmerjenosti. McCormack (2007, 270) definira, da pro-
cesna usmerjenost namesto hierarhij poudarja procese, procesno usmer-
jen način razmišljanja, odjemalce in končne rezultate. V procesni organiza-
cijski strukturi so uveljavljene procesne vloge, kot npr. skrbnik procesa in
procesni timi. Procesno usmerjeno organizacijsko kulturo najvišje vodstvo ude-
janja z uveljavljanjem ustreznih vrednot, z lastnim zgledom ter nagraje-
vanjem, vezanim na uspešnost procesov namesto na rezultate organiza-
cijskih enot. Odnos med konceptoma BPM in procesno usmerjenostjo
(BPO) prikazuje slika 22.
Področja zmogljivosti procesov Van Looy (2014, 54-55) razume kot
nabor kompetenc, vrednot in vedenja, ki jih organizacija potrebuje, da bi
uresničevala načrtovane cilje procesov. Zato posamezna področja zmo-
gljivosti deli na vsebinsko zaokrožene sklope značilnosti ali dele področij
zmogljivosti. Zmogljivost modeliranja tako deli na zmogljivost načrtova-
nja in na zmogljivost analiziranja. Področje uvedbe deli na vzpostavitev in
