Page 96 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 96
Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti
Univerze Carnegie Mellon. Avtorji so v tehničnem poročilu predstavili
uporabo zrelosti kot merila za ocenjevanje zmogljivosti procesov razvoja
programske opreme, pri čemer zmogljivost procesov izdelave SW omogo-
ča osnovo za napovedovanje verjetnih rezultatov prihodnjih SW-projek-
tov organizacije. Zrelost nakazuje potencial za rast zmogljivosti in kaže na
bogastvo procesov izdelave SW in doslednost, s katero se ti izvajajo sko-
zi celotno organizacijo (Paulk idr. 1993, 3-4). Pet stopenj zrelosti CMM-
-modela predstavlja okvir petih zaporednih korakov nenehnega izboljše-
vanja SW-procesov. Za prvo, začetno, stopnjo je značilno, da so procesi ad
hoc, včasih tudi kaotični. Le malo procesov je definiranih, uspeh je odvi-
sen predvsem od individualnih prizadevanj. Za drugo stopnjo, Ponovlji-
vo, velja, da vzpostavljeni osnovni procesi razvojnega projekta omogočajo
spremljanje stroškov, rokov in funkcionalnosti. Vzpostavljena je osnovna
96 disciplina, ki omogoča ponovljivost dobrih praks in uporabo dobrih pra-
ks predhodnih projektov za podobne aplikacije. Na tretji stopnji, Defini-
rano, velja, da so tehnični in managerski procesi dokumentirani, standar-
dizirani in integrirani v enoten proces izdelave SW. Juran (1988, povz. po
Paulk idr. 1993, 17) je management kakovosti razdelil v 3 osnovne pro-
cese: planiranje kakovosti, kontrolo kakovosti in izboljševanje kakovosti.
Vsak projekt na tretji stopnji uporablja odobreno in prilagojeno različi-
co standardnega procesa za razvoj in vzdrževanje SW. Za četrto raven,
Managerirano, je značilno, da so na razpolago podrobni rezultati meri-
tev procesa in kakovosti SW. Tako proces kot izdelki so torej kvantitativ-
no določeni in nadzorovani. Na najvišji stopnji, Optimizirano, se procesi
na osnovi kvantitativnih povratnih informacij iz procesa ter pilotnih ino-
vativnih idej in tehnologij nenehno izboljšujejo. Pričakovati je, da ima-
jo organizacije, ki dosežejo to najvišjo stopnjo, zmogljive procese, ki za-
gotavljajo izdelavo visoko zanesljive programske opreme ob predvidljivih
stroških in znotraj postavljenih rokov (Paulk idr. 1993, 8-9). CMM omo-
goča ocenjevanje procesa izdelave in ovrednotenje samega SW.
Na osnovi CMM-modela za razvoj programske opreme so bili kasneje
razviti številni ločeni modeli za posamezna področja, npr. za sistemski in-
ženiring, za nakup programske opreme, za sistemsko varnost in za človeš-
ke vire. S CMMI-modelom leta 2000 so vse te izpeljanke CMM-modela
nadomestili s splošnim zrelostnim modelom, ki so ga kasneje z dopolnit-
vami v letih 2002, 2006, 2007 in 2009 razširili in naredili splošno upo-
rabnega tudi za druge izdelke ter storitve v različnih panogah. Po mnenju
avtorice je CMMI najbolj poznan splošen zrelostni model za poslovne
procese (Van Looy 2014, 13).
Univerze Carnegie Mellon. Avtorji so v tehničnem poročilu predstavili
uporabo zrelosti kot merila za ocenjevanje zmogljivosti procesov razvoja
programske opreme, pri čemer zmogljivost procesov izdelave SW omogo-
ča osnovo za napovedovanje verjetnih rezultatov prihodnjih SW-projek-
tov organizacije. Zrelost nakazuje potencial za rast zmogljivosti in kaže na
bogastvo procesov izdelave SW in doslednost, s katero se ti izvajajo sko-
zi celotno organizacijo (Paulk idr. 1993, 3-4). Pet stopenj zrelosti CMM-
-modela predstavlja okvir petih zaporednih korakov nenehnega izboljše-
vanja SW-procesov. Za prvo, začetno, stopnjo je značilno, da so procesi ad
hoc, včasih tudi kaotični. Le malo procesov je definiranih, uspeh je odvi-
sen predvsem od individualnih prizadevanj. Za drugo stopnjo, Ponovlji-
vo, velja, da vzpostavljeni osnovni procesi razvojnega projekta omogočajo
spremljanje stroškov, rokov in funkcionalnosti. Vzpostavljena je osnovna
96 disciplina, ki omogoča ponovljivost dobrih praks in uporabo dobrih pra-
ks predhodnih projektov za podobne aplikacije. Na tretji stopnji, Defini-
rano, velja, da so tehnični in managerski procesi dokumentirani, standar-
dizirani in integrirani v enoten proces izdelave SW. Juran (1988, povz. po
Paulk idr. 1993, 17) je management kakovosti razdelil v 3 osnovne pro-
cese: planiranje kakovosti, kontrolo kakovosti in izboljševanje kakovosti.
Vsak projekt na tretji stopnji uporablja odobreno in prilagojeno različi-
co standardnega procesa za razvoj in vzdrževanje SW. Za četrto raven,
Managerirano, je značilno, da so na razpolago podrobni rezultati meri-
tev procesa in kakovosti SW. Tako proces kot izdelki so torej kvantitativ-
no določeni in nadzorovani. Na najvišji stopnji, Optimizirano, se procesi
na osnovi kvantitativnih povratnih informacij iz procesa ter pilotnih ino-
vativnih idej in tehnologij nenehno izboljšujejo. Pričakovati je, da ima-
jo organizacije, ki dosežejo to najvišjo stopnjo, zmogljive procese, ki za-
gotavljajo izdelavo visoko zanesljive programske opreme ob predvidljivih
stroških in znotraj postavljenih rokov (Paulk idr. 1993, 8-9). CMM omo-
goča ocenjevanje procesa izdelave in ovrednotenje samega SW.
Na osnovi CMM-modela za razvoj programske opreme so bili kasneje
razviti številni ločeni modeli za posamezna področja, npr. za sistemski in-
ženiring, za nakup programske opreme, za sistemsko varnost in za človeš-
ke vire. S CMMI-modelom leta 2000 so vse te izpeljanke CMM-modela
nadomestili s splošnim zrelostnim modelom, ki so ga kasneje z dopolnit-
vami v letih 2002, 2006, 2007 in 2009 razširili in naredili splošno upo-
rabnega tudi za druge izdelke ter storitve v različnih panogah. Po mnenju
avtorice je CMMI najbolj poznan splošen zrelostni model za poslovne
procese (Van Looy 2014, 13).
