Page 117 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 117
Empirična raziskava
Raziskovalni načrt
V raziskavi preučujemo dve populaciji: prvo predstavljajo komercialni
PGO (odprtega tipa), ki poslujejo na trgu prehrambnega gostinstva v RS,
drugo pa gostje teh obratov. Pri definiranju števila PGO smo ugotovili,
da statistični urad RS (SURS) ne vodi evidenc o številu in vrstah PGO v
državi. Število slednjih je razvidno le iz podatkovnih baz Agencije za jav-
nopravne evidence in storitve (AJPES). Pri določitvi populacije in veli-
kosti vzorca PGO (v nadaljevanju: vzorec A) smo se bili zato primora-
ni nasloniti na podatke AJPES-a, kar obravnavamo kot verodostojen vir.
Standardne dejavnosti so po klasifikaciji AJPES-a razvrščene v 21 pod-
ročij, dejavnost strežbe jedi in pijač pa najdemo pod zaporedno številko
I56. Področje zajema vse obrate, ki imajo kot prvo dejavnost registrira-
no dejavnost prehrambnega gostinstva, pri čemer je slednja razdeljena na
različna podpodročja oz. skupine: I56.1 – dejavnost restavracij in druga
strežba jedi; I56.2 – priložnostna priprava in dostava jedi; I56.3 – strežba
pijač. V letu 2012 je v RS poslovalo 6.930 PGO, večino katerih (67,38 %)
vodijo samostojni podjetniki (AJPES, 2013). Glede na to, da smo podatke
pridobili v fazi postavljanja raziskovalnih okvirjev, se populacija nanaša
na poslovno leto 2012. Ker nas v raziskavi zanimajo PGO, kot jih oprede-
ljuje ZGos – UPB2, smo se posvetili skupini I56.1. Ta vključuje: restavra-
cije in gostilne; okrepčevalnice in podobne obrate; slaščičarne in kavarne;
začasne gostinske obrate; turistične kmetije brez sob. O neusklajenosti ši-
franta z zakonskimi vrstami PGO smo že pisali, ponovno pa velja opo-
zoriti, da v šifrantu zasledimo tudi turistične kmetije brez sob (I56.105),
čeprav ZGos – UPB2 slednjih ne uvršča med PGO.
Raziskovalni načrt
V raziskavi preučujemo dve populaciji: prvo predstavljajo komercialni
PGO (odprtega tipa), ki poslujejo na trgu prehrambnega gostinstva v RS,
drugo pa gostje teh obratov. Pri definiranju števila PGO smo ugotovili,
da statistični urad RS (SURS) ne vodi evidenc o številu in vrstah PGO v
državi. Število slednjih je razvidno le iz podatkovnih baz Agencije za jav-
nopravne evidence in storitve (AJPES). Pri določitvi populacije in veli-
kosti vzorca PGO (v nadaljevanju: vzorec A) smo se bili zato primora-
ni nasloniti na podatke AJPES-a, kar obravnavamo kot verodostojen vir.
Standardne dejavnosti so po klasifikaciji AJPES-a razvrščene v 21 pod-
ročij, dejavnost strežbe jedi in pijač pa najdemo pod zaporedno številko
I56. Področje zajema vse obrate, ki imajo kot prvo dejavnost registrira-
no dejavnost prehrambnega gostinstva, pri čemer je slednja razdeljena na
različna podpodročja oz. skupine: I56.1 – dejavnost restavracij in druga
strežba jedi; I56.2 – priložnostna priprava in dostava jedi; I56.3 – strežba
pijač. V letu 2012 je v RS poslovalo 6.930 PGO, večino katerih (67,38 %)
vodijo samostojni podjetniki (AJPES, 2013). Glede na to, da smo podatke
pridobili v fazi postavljanja raziskovalnih okvirjev, se populacija nanaša
na poslovno leto 2012. Ker nas v raziskavi zanimajo PGO, kot jih oprede-
ljuje ZGos – UPB2, smo se posvetili skupini I56.1. Ta vključuje: restavra-
cije in gostilne; okrepčevalnice in podobne obrate; slaščičarne in kavarne;
začasne gostinske obrate; turistične kmetije brez sob. O neusklajenosti ši-
franta z zakonskimi vrstami PGO smo že pisali, ponovno pa velja opo-
zoriti, da v šifrantu zasledimo tudi turistične kmetije brez sob (I56.105),
čeprav ZGos – UPB2 slednjih ne uvršča med PGO.
