Page 164 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 164
agement kakovosti v prehrambnem gostinstvu
gostosti izvajanja trženjskih raziskav (najvišja absolutna vrednost struk-
turnega koeficienta diskriminantne funkcije v zgornji tabeli), medtem ko
pri pogostosti pogovorov s sodelavci, ki so v stiku z gosti, oz. načrtnem
opazovanju gostov in strukture prodaje med skupinama ni statistično po-
membnih razlik. Ugotavljamo, da PGO, ki imajo izdelan trženjski načrt,
pogosteje spremljajo kakovost ponudbe, pri čemer posedovanje trženjske-
ga načrta najznačilneje vpliva na pogostost izvajanja trženjskih raziskav
(Tabela 31).
Tabela 31: Strukturni koeficienti diskriminantne funkcije trženjskega načrta
Stopnja
Načini spremljanja kakovosti in primernosti Korelacijski T-statistika pomembnosti
ponudbe koeficient (dvostranski
164 preskus)
Trženjske raziskave 0,770 17,237 0,000
Ocena najetega zunanjega strokovnjaka 0,629 11,556 0,000
Spremljanje komentarjev na spletnih straneh 0,464 7,481 0,000
Spremljanje komentarjev v knjigi pritožb in pohval 0,381 5,886 0,000
Metoda skritega gosta 0,347 5,285 0,000
Anketiranje gostov (kontrolni listi) 0,228 3,345 0,001
Poskusi in odzivi gostov na uvedene spremembe 0,221 3,237 0,001
Pogovori z gosti -0,183 -2,659 0,008
Pogovori s sodelavci, ki so v stiku z gosti 0,131 1,887 0,061
Načrtno opazovanje gostov in strukture prodaje 0,066 0,945 0,346
Podobno nas je zanimalo, kako je pogostost spremljanja kakovosti in
primernosti ponudbe povezana z izdelanostjo oz. s prisotnostjo lastnih
internih standardov. Na podlagi rezultatov, prikazanih v spodnji tabeli,
je razvidno, da je pogostost spremljanja kakovosti in primernosti ponud-
be v povprečju statistično pomembno višja v tistih PGO, ki imajo izdela-
ne lastne interne standarde, kot v tistih PGO, ki lastnih internih standar-
dov nimajo izdelanih.
gostosti izvajanja trženjskih raziskav (najvišja absolutna vrednost struk-
turnega koeficienta diskriminantne funkcije v zgornji tabeli), medtem ko
pri pogostosti pogovorov s sodelavci, ki so v stiku z gosti, oz. načrtnem
opazovanju gostov in strukture prodaje med skupinama ni statistično po-
membnih razlik. Ugotavljamo, da PGO, ki imajo izdelan trženjski načrt,
pogosteje spremljajo kakovost ponudbe, pri čemer posedovanje trženjske-
ga načrta najznačilneje vpliva na pogostost izvajanja trženjskih raziskav
(Tabela 31).
Tabela 31: Strukturni koeficienti diskriminantne funkcije trženjskega načrta
Stopnja
Načini spremljanja kakovosti in primernosti Korelacijski T-statistika pomembnosti
ponudbe koeficient (dvostranski
164 preskus)
Trženjske raziskave 0,770 17,237 0,000
Ocena najetega zunanjega strokovnjaka 0,629 11,556 0,000
Spremljanje komentarjev na spletnih straneh 0,464 7,481 0,000
Spremljanje komentarjev v knjigi pritožb in pohval 0,381 5,886 0,000
Metoda skritega gosta 0,347 5,285 0,000
Anketiranje gostov (kontrolni listi) 0,228 3,345 0,001
Poskusi in odzivi gostov na uvedene spremembe 0,221 3,237 0,001
Pogovori z gosti -0,183 -2,659 0,008
Pogovori s sodelavci, ki so v stiku z gosti 0,131 1,887 0,061
Načrtno opazovanje gostov in strukture prodaje 0,066 0,945 0,346
Podobno nas je zanimalo, kako je pogostost spremljanja kakovosti in
primernosti ponudbe povezana z izdelanostjo oz. s prisotnostjo lastnih
internih standardov. Na podlagi rezultatov, prikazanih v spodnji tabeli,
je razvidno, da je pogostost spremljanja kakovosti in primernosti ponud-
be v povprečju statistično pomembno višja v tistih PGO, ki imajo izdela-
ne lastne interne standarde, kot v tistih PGO, ki lastnih internih standar-
dov nimajo izdelanih.
