Page 25 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 25
Teoretična opredelitev
kakovosti
Kakovost proizvoda
Kakovost različni avtorji, ki jih podrobneje obravnavamo v nadaljevanju,
pojmujejo različno. Ne glede na neenotnost raziskovalcev o tem, kaj je ka-
kovost, in ne glede na številčnost različnih definicij je kakovost potrebno
obravnavati ločeno, z vidika kakovosti proizvoda in vidika kakovosti sto-
ritve. Ker je kakovost v storitvenem sektorju, z znanstvenega vidika, pri-
dobila na pomenu za proizvodne (industrijske) dejavnosti (Uran, 2003,
str. 40–41), v nadaljevanju najprej opredeljujemo pojem kakovost proi-
zvoda.
Na vprašanje, kaj kakovost sploh je, v znanstveni literaturi ne dobimo
enoznačnega odgovora. Splošna opredelitev pojma ne obstaja, saj je doje-
manje kakovosti odvisno od družbenih značilnosti okolja in se spreminja
s časom (Ivanko, 2012, str. 64). Hoyer in Hoyer (2001, str. 55–57) navaja-
ta, da prva znanstvena definicija sega v leto 1931, postavil pa jo je Walter
Shewhart, ki velja za očeta menedžmenta kakovosti, v knjigi Ekonomska
kontrola kvalitete proizvodov (angl. economic control of quality of manufa-
ctured product). Shewhart navaja, da obstajata dva pogleda na kakovost.
Po prvem je kakovost stvari objektivna stvarnost, neodvisna od obstoja
človeka, po drugem pa kakovost določa človek, ki o tej neodvisni stvar-
nosti razmišlja, jo čuti in zaznava, kar avtor definira kot subjektivno ka-
kovost (Hoyer in Hoyer, 2001, str. 60). Kljub prvim znanstvenim publi-
kacijam na področju kakovosti lahko o razvoju menedžmenta kakovosti,
kot znanstvenega področja, govorimo veliko kasneje. Intenzivno razisko-
vanje tega področja se prične šele v osemdesetih letih prejšnjega tisočle-
tja, k čemer so bistveno pripomogli ameriški raziskovalci Crosby (1980),
kakovosti
Kakovost proizvoda
Kakovost različni avtorji, ki jih podrobneje obravnavamo v nadaljevanju,
pojmujejo različno. Ne glede na neenotnost raziskovalcev o tem, kaj je ka-
kovost, in ne glede na številčnost različnih definicij je kakovost potrebno
obravnavati ločeno, z vidika kakovosti proizvoda in vidika kakovosti sto-
ritve. Ker je kakovost v storitvenem sektorju, z znanstvenega vidika, pri-
dobila na pomenu za proizvodne (industrijske) dejavnosti (Uran, 2003,
str. 40–41), v nadaljevanju najprej opredeljujemo pojem kakovost proi-
zvoda.
Na vprašanje, kaj kakovost sploh je, v znanstveni literaturi ne dobimo
enoznačnega odgovora. Splošna opredelitev pojma ne obstaja, saj je doje-
manje kakovosti odvisno od družbenih značilnosti okolja in se spreminja
s časom (Ivanko, 2012, str. 64). Hoyer in Hoyer (2001, str. 55–57) navaja-
ta, da prva znanstvena definicija sega v leto 1931, postavil pa jo je Walter
Shewhart, ki velja za očeta menedžmenta kakovosti, v knjigi Ekonomska
kontrola kvalitete proizvodov (angl. economic control of quality of manufa-
ctured product). Shewhart navaja, da obstajata dva pogleda na kakovost.
Po prvem je kakovost stvari objektivna stvarnost, neodvisna od obstoja
človeka, po drugem pa kakovost določa človek, ki o tej neodvisni stvar-
nosti razmišlja, jo čuti in zaznava, kar avtor definira kot subjektivno ka-
kovost (Hoyer in Hoyer, 2001, str. 60). Kljub prvim znanstvenim publi-
kacijam na področju kakovosti lahko o razvoju menedžmenta kakovosti,
kot znanstvenega področja, govorimo veliko kasneje. Intenzivno razisko-
vanje tega področja se prične šele v osemdesetih letih prejšnjega tisočle-
tja, k čemer so bistveno pripomogli ameriški raziskovalci Crosby (1980),
