Page 107 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 107
7: Organizacijska kultura v izbrani organizaciji javnega sektorja 107
delil vsem sodelavcem. V ostale izpostave in na centralo so bili vprašalni-
ki s spremnim dopisom za vsakega zaposlenega in s spremnim dopisom za
tajništvo posredovani po pošti z navadno pošiljko 19. 1. 2016. Tajništva so
razdelila ankete ostalim zaposlenim. Anketiranje se je izvajalo en mesec,
do 19. 2. 2016, med tem časom smo določene organizacijske enote spod-
budili telefonsko, da nam posredujejo izpolnjene ankete.
Rezultati raziskave
Sledi analiza strukture vzorca, predstavitev ocene stanja trenutne orga-
nizacijske kulture in želene organizacijske kulture ter razlik med percep-
cijo trenutnega stanja in želeno organizacijsko kulturo, analiza glede na
vrsto zaposlitve in lokacijo dela ter analiza odpora do sprememb. Poglav-
je zaključujemo z razlago izidov in s preverjanjem hipotez ter predlogi za
izboljšanje.
Analiza strukture vzorca
Prejeli smo 102 rešena vprašalnika iz vseh trinajstih organizacijskih enot,
med temi je bil eden nepravilno izpolnjen, tako da smo v nadaljnji obrav-
navi upoštevali samo 101 vprašalnik, kar predstavlja 43,35 % celotne po-
pulacije. V vzorcu je največ anket iz izpostave Ljubljana (21,8 %), centra-
le (18,8 %) in izpostave Maribor (13,9 %), najmanj pa iz izpostave Nova
Gorica (1 %), izpostave Postojna (2 %) in izpostave Trbovlje (2 %), kar pa
ustreza tudi sliki v populaciji, saj je največ zaposlenih AJPES v centrali in
izpostavah Ljubljana in Maribor, najmanj pa v izpostavi Postojna, Trbo-
vlje in Krško (»Zapisnik 13. seje kolegija AJPES 2015«, 31). Vprašalnik je
izpolnilo 77 % žensk in 23 % moških v 67,7 %, starih od 36 do 55 let, kar
ravno tako ustreza sliki celotne populacije (preglednica 7.1). Vodilni za-
posleni so v vzorcu zastopani v 16,8 % ter iz vseh organizacijskih enot z
izjemo ene izpostave. Kljub temu, da poznamo populacijsko strukturo in
ocenjujemo, da je struktura vzorca podobna populacijski, pa to ni zados-
ten pogoj, da bi lahko izide raziskave, pridobljene iz vzorca, nekritično
posplošili na populacijo. Za posploševanje sta namreč potrebna dva po-
goja: reprezentativnost in verjetnost (naključnost vzorca). Ker je naš vzo-
rec priložnostni, lahko ob ocenjeni reprezentativnosti vzorca zgolj trdi-
mo, da so rezultati raziskave morda podobni populacijskim, neposredno
posploševanje pa ni možno.
delil vsem sodelavcem. V ostale izpostave in na centralo so bili vprašalni-
ki s spremnim dopisom za vsakega zaposlenega in s spremnim dopisom za
tajništvo posredovani po pošti z navadno pošiljko 19. 1. 2016. Tajništva so
razdelila ankete ostalim zaposlenim. Anketiranje se je izvajalo en mesec,
do 19. 2. 2016, med tem časom smo določene organizacijske enote spod-
budili telefonsko, da nam posredujejo izpolnjene ankete.
Rezultati raziskave
Sledi analiza strukture vzorca, predstavitev ocene stanja trenutne orga-
nizacijske kulture in želene organizacijske kulture ter razlik med percep-
cijo trenutnega stanja in želeno organizacijsko kulturo, analiza glede na
vrsto zaposlitve in lokacijo dela ter analiza odpora do sprememb. Poglav-
je zaključujemo z razlago izidov in s preverjanjem hipotez ter predlogi za
izboljšanje.
Analiza strukture vzorca
Prejeli smo 102 rešena vprašalnika iz vseh trinajstih organizacijskih enot,
med temi je bil eden nepravilno izpolnjen, tako da smo v nadaljnji obrav-
navi upoštevali samo 101 vprašalnik, kar predstavlja 43,35 % celotne po-
pulacije. V vzorcu je največ anket iz izpostave Ljubljana (21,8 %), centra-
le (18,8 %) in izpostave Maribor (13,9 %), najmanj pa iz izpostave Nova
Gorica (1 %), izpostave Postojna (2 %) in izpostave Trbovlje (2 %), kar pa
ustreza tudi sliki v populaciji, saj je največ zaposlenih AJPES v centrali in
izpostavah Ljubljana in Maribor, najmanj pa v izpostavi Postojna, Trbo-
vlje in Krško (»Zapisnik 13. seje kolegija AJPES 2015«, 31). Vprašalnik je
izpolnilo 77 % žensk in 23 % moških v 67,7 %, starih od 36 do 55 let, kar
ravno tako ustreza sliki celotne populacije (preglednica 7.1). Vodilni za-
posleni so v vzorcu zastopani v 16,8 % ter iz vseh organizacijskih enot z
izjemo ene izpostave. Kljub temu, da poznamo populacijsko strukturo in
ocenjujemo, da je struktura vzorca podobna populacijski, pa to ni zados-
ten pogoj, da bi lahko izide raziskave, pridobljene iz vzorca, nekritično
posplošili na populacijo. Za posploševanje sta namreč potrebna dva po-
goja: reprezentativnost in verjetnost (naključnost vzorca). Ker je naš vzo-
rec priložnostni, lahko ob ocenjeni reprezentativnosti vzorca zgolj trdi-
mo, da so rezultati raziskave morda podobni populacijskim, neposredno
posploševanje pa ni možno.
